IBS Mednarodna poslovna ola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi eleli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2011 > Letnik 1, t. 1
Doc. dr. Anita Ma?ek: Analiza dejavnikov vpliva in posledic neposrednih tujih investicij |
|
|
|
POVZETEK Liberalizacija kapitalskega trga in tehnoloki napredek sta povzro?ila skokovito rast neposrednih tujih investicij, svetovna gospodarska in finan?na kriza pa je pustila posledice tudi na njihovem obsegu.
?eprav je o?itno, da so neposredne tuje investicije spremljevalec globalne gospodarske rasti, v literaturi zasledimo raziskave, od katerih nekatere prikazujejo prevlado pozitivnih u?inkov, nekatere pa prevlado negativnih u?inkov neposrednih tujih investicij. Temeljna raziskava prikazuje in sintetizira teoreti?ni pogled na mednarodne tokove kapitala in znotraj njih neposrednih tujih investicij in ?ezmejnih zdruitev in prevzemov, njihov razvoj skozi razli?na ?asovna obdobja ter pregled raziskav, ki prikazujejo dejavnike, ki vplivajo na tokove neposrednih tujih investicij in njihove posledice za dravo prejemnico.
Abstract Capital markets liberalization and technology development caused a dynamic growth of foreign direct investment, while the world economic crisis influenced their volume. Although it seems obvious that foreign direct investment accompanies global economic growth, the literature disposes numerous researches proving their predominant positive impact as well as many researches proving their negative impact. Our basic research shows and systemizes the theoretical view on international capital flows focusing on foreign direct investment and cross - border mergers and acquisitions. It brings a research on their developments and a review of research on factors influencing the foreign direct investment flows and their impact on the economy of the receiving country.
1 UVOD Razmah mednarodnih tokov kapitala razumemo kot enega od izidov tehnolokega napredka in je kot sestavni del globalizacije nujen pojav (Singh 2002, Arvai 2005, Joyce in Noy 2005). Tehnoloke spremembe vplivajo na spremembo poslovanja, kar sproi razvoj tako finan?nih institucij in instrumentov kot tudi pojav finan?nih inovacij mikroekonomskih subjektov. Kapitalski tokovi so bili intenzivni e ob koncu 19. in na za?etku 20. stoletja* vse do 1. svetovne vojne, ko se je obseg tovrstnih transakcij mo?no zmanjal. Obdobje od 1. svetovne vojne do za?etka 80. let ozna?uje padec mednarodnega zaupanja zaradi vojn, gospodarske krize in posledi?no intervencionisti?ne politike nacionalnih vlad. Ponovna rast kapitalskih transakcij je opazna v prvi polovici 80. let, ko se je vzpostavilo zaupanje podjetij v ekonomsko politiko ponudbe. Rahel padec teh transakcij je povzro?ila iraka vojna leta 1991 (za 27 %), ve?jega pa deset let kasneje pri?etek recesije in napad na WTC v ZDA (za 41 %). Leta 2001 se je obseg neposrednih tujih investicij (NTI) vrnil na priblino raven iz leta 1998 in je znaal 600 milijard amerikih dolarjev. Od leta 2004 tokovi NTI znova nara?ajo, leta 2007 je obseg NTI znaal 1.833 milijard amerikih dolarjev (UNCTAD 1993, UNCTAD 2000a, UNCTAD 2008a), v letu 2008 je padel za 16 %, v letu 2009 pa je obseg vhodnih NTI v primerjavi z letom 2008 padel za 37 %, izhodnih pa za 43 %. Med u?inki NTI, ki so se v literaturi uveljavili kot najpogosteji, najdemo predvsem njihov vpliv na prenos tehnologije, know-how, produktivnost, gospodarsko rast, zaposlenost idr. Med dejavniki, ki vplivajo na tokove NTI pa se pogosto pojavljajo politi?no tveganje, investicijsko okolje, infrastruktura, regulatorski okvir, birokratske ovire, transparentnost zakonodaje in obseg korupcije v dravi prejemnici. V prvem delu temeljne raziskave bomo prikazali teoreti?ni pogled na procese, ki spremljajo razvoj NTI in predstavili glavno teoreti?no podlago mednarodnih kapitalskih tokov, v drugem delu raziskave pa bomo predstavili razvoj NTI in ?ezmejnih zdruitev in prevzemov (?-M Z&P) kot najpogosteje oblike NTI in pregled raziskav z dejavniki, ki vplivajo na razvoj NTI in ?-M Z&P ter u?inki, ki jih prinaajo mednarodni kapitalski tokovi na gospodarstvo drave prejemnice. *Za nadaljnjo analizo glejte Rajan in Zingales 2003. 2 GLOBALIZACIJA IN TRANZICIJA Globalizacija in gospodarska tranzicija se s stali?a mednarodnih tokov kapitala (v nadaljevanju MTK) hkrati pojavljata kot vzrok in posledica sprememb v nacionalnih gospodarstvih. Globalizacija zdruuje procese, s katerimi so se ljudje vklju?ili in se e vklju?ujejo v globalno drubo (Albrow 1990, 15). Z njo se pove?uje odprtost gospodarstev (Siphambe 2003), njena splona definicija pa se nanaa na kombinacijo tirih pojavov: nara?anje mednarodne trgovine, mednarodnih tokov kapitala, globalne komunikacije in migracij prebivalstva (Penalver 2002). ?ezmejni prenos informacij in tehnologije kot posledica globalizacije (Thompson 2007) ter z njo zmanjevanje politi?nih in transportnih ovir za mednarodno trgovino (Goldberg in Pavcnik 2006, 5) so povzro?ili mo?no povezanost trgov, poslovanja in kultur (Shangquan 2000, Yotopoulus 2007). Na razprenost u?inkov globalizacije vplivajo razli?ni dejavniki. Kot glavni dejavnik se v literaturi najve?krat omenja tehnoloki napredek, po mnenju Gatignona in Kimberlyja (2004, 7-10) pa k razsenosti globalizacijskih u?inkov prispeva tudi liberalizacija kapitalskih trgov, ki povzro?a nara?anje obsega investicij ter komunikacijske in informacijske tehnologije, ki povzro?ajo hitreji in u?inkoviteji prenos informacij, s tem pa hitreje in ceneje transakcije med dravami. Dodatno med pomembnimi dejavniki globalizacije avtorja omenjata e harmonizacijo globalne regulacije in kulturno raznolikost med dravami. S krajanjem razdalj med dravami in ve?jo dostopnostjo do informacij pa globalizacija dejansko postaja predpogoj za doseganje konkuren?nosti (Svetli?i? idr. 2000, 624). Intenzivnost in s tem posledice procesa globalizacije po svetu niso enakomerno porazdeljene (Sholte 2001, 13-19). Svetli?i? (2000, 43-44) opozarja, da je bil proces globalizacije e v preteklosti omejen znotraj posameznih regionalnih skupin. Enako intenziteto globalizacije na vseh podro?jih in v vseh delih sveta so onemogo?ale predvsem precejnje razlike v ravneh gospodarskega razvoja med posameznimi dravami. Zaradi enakih vzrokov pa bi se naj globalizacija po njegovem mnenju tudi v prihodnosti krepila bolj v obliki regionalizacije. O intenzivnosti globalizacije v svetu lahko sodimo na podlagi razli?nih indeksov globalizacije, s katerimi se meri razsenost ali stopnja globalizacije v posamezni dravi. Tako na primer vicarski indeks KOF (ETH 2009) meri naslednje dimenzije globalizacije: ekonomsko, socialno in politi?no. Dodatno pa sploni indeks globalizacije vklju?uje e aktualne pretoke kapitala, ekonomske omejitve, podatke o osebnih kontaktih, podatke o prenosu informacij ter podatke o neposredni kulturni bliini. Po podatkih indeksa KOF so bile leta 2009 najvije rangirane Belgija, Irska, Nizozemska, vica in Avstrija, najnije pa Burundi, Kongo in Myanmar. Leto prej pa so bile najvije rangirane Belgija, Avstrija, vedska in vica, najnije pa Saudska Arabija, Burundi in Myanmar. V literaturi pogosto omenjen indeks, ki meri razsenost globalizacije, je tudi Globalization Index, ki ga izra?unavata A. T. Kearney in Foreign Policy (A. T. Kearney 2009) in temelji na podatkih o mednarodni trgovini, investicijah, migracijah, obsegu mednarodnih telefonskih pogovorov, uporabi interneta in sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Zadnji dostopni podatki prikazujejo vrednosti indeksa globalizacije (A. T. Kearney 2009) za leto 2007 in izpostavljajo, da so bile v omenjenem letu najbolj globalizirane drave Singapur, Hong Kong, Nizozemska, vica in Irska. Rezultati obeh indeksov so si podobni, saj drave, ki so glede na KOF indeks izrazito globalizirane, predstavljajo veliko stopnjo globaliziranosti tudi glede na Globalization Index (A. T. Kearney), podobno pa se pokae tudi pri dravah, ki so najmanj globalizirane. Navkljub tevilnim kritikam na temo globalizacije, pri globalizaciji ne gre za igro ni?elne vsote, ampak za igro s pozitivnim rezultatom, v kateri ob ustrezni strategiji in politiki, pridobijo vsi udeleenci (Svetli?i? 2008, 21). Vendar pa so?asno s pozitivnimi u?inki globalizacije, ki se kaejo v dvigu ivljenjske ravni, ve?jih prilonostih zaposlovanja in ustvarjanju enakih monosti za vse, globalizacija prinaa velike izzive za ekonomsko politiko. Ti so povezani s slabitvijo vpliva nacionalne drave, saj politika, ki je dobila politi?ni mandat za za?ito in napredek dolo?enih ciljev, nanje ne more ve? u?inkovito vplivati (Ovin in Ma?ek 2006, 76). Razprave o pozitivnih in negativnih posledicah globalizacije je posebej spodbudila knjiga J. Stiglitza Globalization and its Discontents (2002), v kateri Stiglitz odkrito podpira Keynesova stali?a, da mora drava skrbeti za polno zaposlenost in to nalogo pripisuje tudi IMF (Rogoff 2002). Problem pri globalizaciji za nekatere ekonomiste je, da politiko narekujejo globalni trgi in ne ve? doma?e prioritete (Rodrik 1998). Keynesianska kritika liberalnega pogleda na globalizacijo pa opozarja na to, da so njene negativne posledice v glavnem rezultat nezadostnega zanimanja makroekonomske analize za ta fenomen in je zaradi pri?akovanja, da se bodo mikroekonomski subjekti brez velikih tveganj za gospodarsko rast sami uskladili na globalnem trgu (Gualerzi 2005), konceptualno gotovo relevantna. Kljub temu, da se z globalizacijo omejuje manevrski prostor nacionalnih vlad, so pri WTO prepri?ani, da globalizacija ne bo povzro?ila konca nacionalne ekonomske politike (Wolf 2001). Na drugi strani pa tranzicija v splonem pomeni prehod iz enega stanja v drugo, v ekonomskih razpravah pa prehod iz (centralno planskega, trnega) socializma v trno gospodarstvo. Tipi?ni procesi v obdobju tranzicije so (primerjaj z Havrylyshyn in Wolf 1999) liberalizacija gospodarstva, institucionalne spremembe za uvedbo in delovanje tri?, makroekonomska stabilizacija, privatizacija, uvedba trdnih prora?unskih omejitev in institucionalne spremembe za zagotovitev lastninskih pravic. Podro?ja tranzicije podrobneje opredeljujejo t.i. tranzicijski kazalci Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), opredeljeni v Transition report 1994. To so (EBRD 2007): velika privatizacija (zajema vsa podro?ja gospodarstva), majhna privatizacija (izkori?a monosti za hitro privatizacijo predvsem v storitvenih dejavnostih), restrukturiranje podjetij (dejavnost, ki pomeni pripravo na prodajo velikih podjetij ali njihovih deleev), liberalizacija zunanje trgovine in te?ajna politika, sistemska ureditev politike konkurence, reforma ban?nega sistema in liberalizacija na podro?ju obresti, sistemska ureditev finan?nih trgov in neban?nih finan?nih institucij ter reforma infrastrukture. Pojem tranzicije pa se pogosto uporablja tudi za ve?je spremembe (privatizacija, prevzemi pomembnih podjetij v panogi) v razvitih gospodarstvih, pri ?emer proces tranzicije v razvitih dravah predstavlja prehod iz industrijske v postindustrijsko drubo, kjer prej prevladujo?o industrijo po deleu v BDP vse bolj izriva sektor storitev, dodatno pa se ve?a pomen informacijskih tehnologij (Ritzer 2007). Odlo?ilen pomen za tranzicijske u?inke procesov v razvitih dravah je imel prelom mainstream ekonomske doktrine v za?etku 80. let, ko se je uveljavila doktrina ekonomike ponudbe, ki se je pri?ela s Theatcherjevo v Veliki Britaniji in potrdila z Reaganom v ZDA. Njuni ekonomski politiki sta poimenovani thatcherizem in reaganizem, ozna?ujejo pa ju (Prasad 2007) trdna prora?unska omejitev in zmanjevanje vloge drave v gospodarstvu ter prepu?anje njenega mesta delovanju trga, privatizacija dravnih podjetij, zmanjevanje davkov, omejevanje socialne drave in pozitiven odnos do mednarodne gospodarske odprtosti in do NTI. Z omenjenima politikama se povezuje vzpon neoliberalizma, ki vklju?uje politike, ki poudarjajo pomen privatizacije, deregulirajo tokove kapitala in dela ter odpravljajo protekcionizem (Aiello 2009). Procesa globalizacije in tranzicije sta komplementarna. Spreminjanje svetovnega gospodarstva zaradi tranzicije je pustilo izjemne posledice v razvitih dravah in dravah v razvoju. So?asno pa so se s ciljem dose?i trajnostno rast in razvoj spremenile tudi ekonomske politike drav, ki so tako postale bolj odprte in usmerjene na globalno trno ekonomijo. Drave, ki so se soo?ale s tranzicijo, so se ob cilju vklju?itve v svetovni proces integracije vklju?ile v proces globalizacije. NTI pa kot u?inkovit mehanizem tranzicijskega procesa in mehanizem, s katerim se gospodarstva v tranziciji integrirajo v globalno ekonomijo, predstavljajo povezovalni steber med obema procesoma (Arandjelovi? in Petrovi?-Randjelovi? 2006, 137). Iz tega izhaja, da sta globalizacija in tranzicija mo?no prispevali k razvoju mednarodnih kapitalskih tokov in njihovi dinamiki.
3 RAZVOJ NTI in ?-M Z&P V primerjavi z vlogo, ki jo imajo v dananjem ?asu v mednarodnih kapitalskih tokovih NTI, naj bi bila njihova vloga pred prvo svetovno vojno bistveno manja. To je mogo?e pripisati razlikam v njihovem vrednotenju takrat in danes, predvsem pa se pred letom 1914 koncept NTI (v dananjem smislu) ni povsem lo?eval od drugih oblik investiranja v tuja podjetja, ki prihajajo iz privatnega sektorja (Lipsey 2001a). Prva svetovna vojna je povzro?ila padec mednarodnega zaupanja, pove?anje intervencionisti?ne politike nacionalnih vlad, vojni dolgovi in visoki stroki obnove pa so povzro?ili porast NTI v prekooceanske kolonije. Glavni akter v teh procesih takrat so bile ZDA. V obdobju po drugi svetovni vojni so ZDA prav tako predstavljale vlogo glavnega investitorja, splona klima za NTI je bila ugodna, prevladovale pa so NTI v industrijo. Ve?ji porast obsega NTI v okviru globalnih MTK je viden po letu 1980. NTI so v obdobju od 1983 do 1989 nara?ale za 29 % letno. To je trikrat hitreje, kot se je pove?evala rast svetovnega izvoza (9,4 % letno) in tirikrat hitreje, kot se je pove?evala rast svetovnega BDP (7,8 % letno) (UNCTAD 1991, 4). Na ugodno klimo, ki je pove?evala obseg NTI, je vplivala liberalizacija trgovine (Urugvajska runda), na nacionalni ravni pa procesi privatizacije in liberalizacije investicij. Med dejavniki, ki se so se v literaturi uveljavili kot pospeevalci NTI pa najdemo e razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij, razvoj finan?nih instrumentov, in inovacij ter mednarodne instrumente (dogovore, konvencije, sporazume). Glavni vir izhodnih NTI je bila po letu 1980 Evropa, sledile so ji ZDA (UNCTAD 1991, Lipsey 1999). V grafu 1 prikazujemo razvoj vhodnih in izhodnih NTI ter ?-M Z&P od leta 1982 do leta 2007. Leto 2007 pa je pomenilo pomembno prelomnico v dinamiki gibanja NTI in ?-M Z&P, zato obdobje po tem letu podrobneje prikazujemo v grafu 2.
Prirejeno po UNCTAD (2000a, 2001, 2002, 2005, 2008a). ?e upotevamo ok, ki ga je v letu 2001 povzro?il napad na WTC v ZDA, lahko ugotovimo, da so se v primerjavi z letom 1990 globalne NTI stabilizirale na visoki ravni. To je rezultat naklonjene politike do NTI v obliki liberalizacije trgovine (zaklju?ena Urugvajska runda), odprave omejitev na pretoke kapitala s privatizacijskimi programi na nacionalni ravni in iritve NAFTA ter EU. Tudi v tem obdobju so bile NTI v svetu skoncentrirane v nekaterih dravah, ki so bile gospodarsko bolj razvite in locirane v treh regijah sveta; Evropski uniji, Severni Ameriki, Juni, Jugovzhodni in Vzhodni Aziji (UNCTAD 2000a, 2001, 2002, 2005, 2008a). Leta 2000 je z 1.271 milijardami amerikih dolarjev obseg skupnih vhodnih NTI dosegel do takrat najvijo raven. Posledice teroristi?nega napada v ZDA leta 2001 so vplivale na padec zaupanja in zmanjanje obsega NTI*. Leta 2003 so se NTI znova stabilizirale in dosegle raven iz leta 1997 (okrog 600 milijard amerikih dolarjev). Leta 2005 so NTI obsegale e 916 milijard amerikih dolarjev, glavne skupine drav; razvite, drave v razvoju in tranzicijske pa so prikazovale trend nara?anja. V letu 2007 (UNCTAD 2008a, 3-9) so globalne NTI v primerjavi z letom 2006 narasle za 30 % in dosegle e vrednost 1.833 milijard amerikih dolarjev. Na prehodu iz leta 2006 v leto 2007 je bil doseen vrh in sicer v viini 2.000 milijard dolarjev. Znotraj posameznih skupin drav so pritoki NTI v razvite drave v letu 2007 obsegali 1.200 milijard amerikih dolarjev. ZDA so predstavljale najve?jega prejemnika NTI, sledile so Velika Britanija, Francija, Kanada in Nizozemska. EU je leta 2007 predstavljala regijo, ki je prejela najve? NTI (leta 2007 je prejela skoraj 2/3 vseh NTI v razvite drave). Drave v razvoju so leta 2007 prejele najve? NTI sploh (500 milijard amerikih dolarjev), za 50 % v primerjavi s prejnjim letom pa so porasle tudi NTI v JV Evropo in CIS (86 milijard amerikih dolarjev). Graf 1 kae tudi razvoj ?-M Z&P znotraj NTI. Podatki za to vrsto NTI so dostopni ele od leta 1987. Takrat so ?-M Z&P obsegale 75 milijard amerikih dolarjev, leta 2000 so zrasle na 1.144 milijard amerikih dolarjev, leta 2007 pa je vrednost transakcij znaala e 1.637 milijard amerikih dolarjev. Opazimo, da so v letu 2007 ?-M Z&P predstavljale e 82 % dele v celotnih NTI.
* Najve?ji padec obsega NTI je bilo v letu 2001 mogo?e opaziti predvsem v razvitih dravah, ko se je obseg zmanjal za skoraj 50 % (UNCTAD 2003). NTI ter svetovna finan?na in gospodarska kriza Svetovna finan?na in gospodarska kriza je mo?no vplivala na obseg NTI. V letu 2008 se je vrednost globalnih NTI v primerjavi z letom 2007 zniala za 16 %. V primerjavi z letom 2008 pa se je v letu 2009 vrednost tokov vhodnih NTI zmanjala za 37 odstotkov na 1.114 milijard dolarjev, pri tokovih izhodnih NTI pa je bil upad 43-odstoten (1.101 milijarda dolarjev). Spodnji graf prikazuje gibanje globalnih NTI med leti 2002 in 2009 in njihovo projekcijo do leta 2012. Graf 2: Gibanje NTI v letih 2002-2009 in projekcija gibanja NTI do leta 2012
Vir: UNCTAD 2010. Kot izhaja iz grafov 1 in 2 sta leti 2003 in 2004 za mednarodne kapitalske tokove pomenili stabilizacijo po upadu globalnih tokov NTI leta 2001. Iz grafa 2 opazimo, da je obseg tokov NTI sredi leta 2007 za?el padati, dno pa dosegel v drugi polovici leta 2009. V kriznem letu so se bistveno manj zmanjale nalobe v storitvene dejavnosti in v primarni sektor (rudarstvo, kmetijstvo in ribitvo) kot v predelovalne dejavnosti. Trend padanja pomena predelovalne dejavnosti v primerjavi s storitvami in primarnim sektorjem pa bi se naj ohranil tudi v prihodnosti (UNCTAD, 2010). V letu 2010 so globalni prilivi NTI po oceni Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) znaali 1.120 milijard amerikih dolarjev. Lani je bilo prvi?, da so bogate drave prejele manj kot polovico vseh svetovnih NTI. Najve? tujih investicij so prejele ZDA, in sicer 186 milijard dolarjev, sledijo Kitajska (100 milijard dolarjev), Hong Kong (54 milijard dolarjev), Francija (52 milijard dolarjev), Belgija (50 milijard dolarjev), Velika Britanija (47 milijard dolarjev) in Rusija (44 milijard dolarjev). Ve? kot 40 milijard dolarjev sta lani prejela e Singapur in Brazilija. Obseg tujih neposrednih investicij v Belgiji se je lani v primerjavi z letom 2009 zvial za 50 %, v ZDA se je zvial za 43 %, na Kitajskem 6 %, v Hong Kongu za 29 %, Singapur pa je lani zabeleil kar 123-odstotno rast NTI, medtem ko je Rusija dosegla 3-odstotno rast, Velika Britanija pa odstotno rast NTI v letu 2010. V letonjem letu se pri?akuje, da bo obseg globalnih NTI dosegel vrednost med 1.300 - 1.500 milijard dolarjev, v letu 2012 pa vrednost 1.600 milijard dolarjev. Na te napovedi pa bo vplivala predvsem hitrost in u?inkovitost okrevanja svetovnega gospodarstva od gospodarske krize in drugo tveganje. Glede na napovedi UNCTAD (2010) naj bi e naprej nara?al tudi pomen drav v razvoju in tranzicijskih drav tako kot prejemnic NTI kot tudi kot izvoznic NTI. Podobne napovedi pa zasledimo tudi v poro?ilu World Investment prospects survey 2010-2012, ki kae na optimisti?no gibanje mednarodnih kapitalskih tokov v prihodnosti, njihova oivitev pa naj bi bila predvsem posledica pove?anja obsega ?-M Z&P. 4 EKONOMSKE DOKTRINE IN TEORIJETER MEDNARODNI KAPITALSKI TOKOVI Z nara?anjem obsega mednarodnih kapitalskih tokov je skozi obdobja naraslo tudi tevilo ekonomskih doktrin in teorij, ki pojasnjujejo razvoj in razloge zanje. Po Hecksher-Ohlinovem modelu delovanje odprtega trga razporedi vloge v zunanji trgovini glede na komparativne prednosti, pri ?emer sta izpostavljena faktorja delo in kapital. Faktor, ki je v dolo?enem narodnem gospodarstvu v izobilju, se po teoremu izkori?a intenzivneje kot drugi faktorji (Pholphirul 2008, 4; Dreyhaupt 2007, 23). Po teoremu izena?itve faktorskih cen mednarodna trgovina s proizvodi privede do mednarodne izena?itve relativnih in absolutnih faktorskih cen. Po teoremu Rybczynskega ob razli?nih faktorskih intenzivnostih med proizvodi in ob konstantnih proizvodnih cenah privede pove?anje ponudbe enega proizvodnega faktorja do pove?anja proizvodnje proizvoda, kjer se ta faktor intenzivno uporablja in do zmanjanja proizvodnje drugega proizvoda, kjer se ta faktor manj intenzivno uporablja (Rybczynski 1955). V njunem delu Protection and real Wages iz leta 1941 Stolper in Samuelson predstavita svoj teorem, po katerem izpodrivanje drugega faktorja pojasnjujeta s pove?anjem cene dobrine, ki jo proizvaja prvi. V manj razviti dravi gre tak razvoj na kodo redkega faktorja, ki je kapital. Na drugi strani pa se v dravi s preseno akumulacijo kapitala enako godi z delom. Zaradi tega je pri?akovati nasprotovanje odprtim trgom s strani lastnikov kapitala v manj razvitih dravah in dela v bolj razvitih. Skozi ?as so se pojavile tevilne pomanjkljivosti teorij mednarodne menjave, ki do poznih petdesetih let niso vklju?evale pomena napredka tehnologije, trnih pomanjkljivosti in razli?nih okusov. Razvoj NTI pa je vplival na ve?jo poglobljenost teorij mednarodne menjave, ki so zatem vklju?ile tudi razlago NTI, pomen tehnologije ter multinacionalnih podjetij (v nadaljevanju MNP), hkrati pa so se kot samostojna smer poglabljala tudi znanja o NTI in MNP (Svetli?i? 1996, 154). Preteklost oje ekonomske teorije in raziskav na temo MTK in v okviru teh NTI je relativno kratka. ?eprav lahko zametke teorij MTK opazimo e v pisanju klasi?nih ekonomistov (Adam Smith, David Richardo), ki so spoznali pomen mednarodnih ekonomskih odnosov kot dejavnika ve?anja ekonomije obsega in u?inkovitosti ter gospodarske rasti, je splona tedanja raven mednarodnih gospodarskih odnosov vplivala na to, da so bili osredoto?eni le na ?ezmejne pretoke dobrin, ne pa tudi kapitala (Dreyhaupt 2007, 20-21). Zgodnje teorije NTI niso lo?evale med portfolio investicijami in NTI. Mednarodni tokovi kapitala so po teh teorijah rezultat igre arbitrae (arbitrage game), kjer tokovi kapitala potujejo s podro?ij z nijimi na podro?ja z vijimi stopnjami donosov, pri tem pa so ostali motivi podjetij za investiranje v tujini v ozadju. Teorije so dobile pomen predvsem v obdobju okoli leta 1950, ko so raziskovalci s pomo?jo izkuenj amerikih podjetij uspeli dokazati, da so bili donosi podjetij, ki so investirala v tujini, ve?ji, kot so jih lahko dosegali doma. Teorije pa niso potrdile izkuenj evropskih tujih investicij, ki so jih raziskovali med letoma 1950 in 1970. Pokazalo se je, da so se donosi podjetij, ki so investirala v tujini v tem obdobju zelo zniali (Dreyhaupt 2007, 22-23). Skozi ?as so se izpostavile tevilne pomanjkljivosti teh teorij. Ena izmed njih je ta, da je teorija opredelila le NTI znotraj istega sektorja med posameznimi dravami, ni pa pojasnila, zakaj podjetja raje izberejo NTI namesto portfolio investicij, prav tako pa ni razloila razli?nih ravni tokov NTI med sektorji ene drave (Dreyhaupt 2007, 23), zato v dananjem ?asu ne predstavljajo pomembneje podlage za raziskave na podro?ju NTI. V nadaljevanju bomo upotevali delitev Aliberja (1993, 264), ki je teorije NTI razdelil na mikroekonomske in makroekonomske teorije. Ker imata zvezo z nao raziskavo, pa bomo poleg teh prikazali tudi eklekti?no paradigmo in teorijo multinacionalnih podjetij, ki ju Svetli?i? (1996, 168) prikazuje v sklopu teorij mednarodne proizvodnje. Kot pomembno makroekonomsko teorijo najprej izpostavljamo teorijo Kojime (1982). V ospredju njegove teorije je vpraanje, katere podjetnike dejavnosti je najbolje izvajati v tujini. Teorija temelji na HOS teoriji primerjalnih prednosti, v ospredju zanimanja pa so makroekonomski dejavniki, ki pospeujejo prenos proizvodnje iz deel z visokimi v deele z nizkimi stroki dela. V literaturi se med makroekonomskimi teorijami pogosto pojavlja klasi?na makroekonomska teorija NTI, ki temelji na predpostavki, da ima stopnja dobi?ka v razvitih dravah zaradi doma?e konkurence tendenco padanja. Podjetja se s ciljem poviati dobi?ek ali ga vsaj obdrati na isti ravni odlo?ajo za NTI v manj razvite drave. Neoklasi?ni pristop znotraj makroekonomskih teorij NTI trdi, da pomanjkanje ceneje delovne sile napeljuje podjetja v razvitih dravah, da prenesejo proizvodnjo v revneje, delovno intenzivneje drave (Cantwell 2000, 13; Caves 1999, 24). Kapital se v obeh primerih pretaka iz kapitalno intenzivnih v kapitalno revneje drave. Med makroekonomske teorije NTI bi lahko uvrstili tudi teorijo gravitacije NTI (De Santis in Vicarelli 2007), ki ve?ji obseg NTI pogojuje z ve?jo bliino med dravo izvoznico in dravo uvoznico kapitala (geografska, gospodarska, kulturna idr.). Lahko pa med makroekonomske teorije uvrstimo tudi te?ajno teorijo NTI, po kateri bodo podjetja iz deel z nizkimi obrestnimi merami pove?evala trno vrednost tako, da bodo skuala dosegati vije donose v deelah z visokimi obrestnimi merami (Aliber 1993, 200). Znotraj mikroekonomskih teorij NTI se v literaturi pogosto pojavlja delo Hymerja (1960a), ki predstavlja obstoj specifi?nih prednosti podjetja v obliki dostopa do surovin, ekonomije obsega, nesnovnega premoenja (blagovna znamka, patenti idr.) in manjih transakcijskih strokov. Njegov pomemben prispevek se kae v zanikanju pomena obrestnih mer za gibanje tokov kapitala in namesto tega poudarjanje dobi?ka kot glavnega motiva za investiranje v tujino (Hymer 1960a, 1960b). Kasneje so razli?ni avtorji opozorili na tevilne pomanjkljivosti njegove teorije. Dunning in Rugman (1985) sta mu o?itala, da se je preve? osredoto?il na trno mo? in zanemaril pomen transakcijskih strokov. Yamin (2000) in Cantwell (2000) pa, da se ni osredoto?il na na?in, kako podjetja u?inkovito delujejo v drugih dravah, vklju?no z njihovimi prednostmi. Dodatna pomanjkljivost Hymerjeve teorije se kae e v nezmonosti razlage, zakaj podjetje izbere NTI in ne licence ali izvoza (Svetli?i? 1996, 159). Med mikroekonomskimi teorijami navajamo tudi teorijo internalizacije, ki v dananjem ?asu velja za eno najpomembnejih teorij, ki pojasnjujejo mednarodno poslovanje podjetij. Po tej teoriji (Buckley in Casson 1992) je pomanjkljivo delovanje tri?a glavni razlog, da mora MNP izbrati NTI namesto licence. MNP si prizadeva vstopiti na tuj trg, ko ima specifi?ne konkuren?ne prednosti v primerjavi z drugim podjetji - te pa eli za?ititi z organizacijsko strukturo MNP. Po teoriji internalizacije se MNP odlo?ijo za NTI, ko so koristi ve?je od strokov, ki bi jih lahko NTI prinesla. NTI so po tej teoriji bolji izbor, saj lahko z licencami pride do izgube know-howa in znanja tehnologije. V sklopu teoreti?nih podlag za NTI med mikroekonomskimi teorijami posebej izpostavljamo tudi teorijo ivljenjskega cikla proizvoda (Vernon 1966a, 1966b). Vernonov pristop lahko upotevamo kot mikroekonomski, ?eprav je elel dejavnosti MNP v tujini pojasniti z makroekonomskega vidika. Bil je prvi, ki je delovanje MNP skual pojasniti s pomo?jo teorij mednarodne menjave (Svetli?i? 1996, 206). Po Vernonovi teoriji poteka proizvodnja po tirih fazah, njena lokacija pa je odvisna od faze, v kateri se nahaja. Prvo fazo predstavlja uvedba novega proizvoda, inovacije, ki je namenjen zadovoljitvi potreb doma?ega gospodarstva. Najpogosteje pride do inovacij v razvitih dravah, saj razpolagajo z ustrezno kvalificiranim kadrom, ki je sposoben oblikovati lastniko specifi?ne prednosti, pomembne za proizvodnjo novih proizvodov. Ti so najprej izvoeni v drave, ki imajo podobne zna?ilnosti in potrebe, kot jih ima drava, v kateri se proizvaja. Druga faza je faza rasti, v kateri proizvajalec z novim proizvodom skua prodreti na tuji trg. Za to ima na voljo dve monosti: lahko nadaljuje s proizvodnjo novega proizvoda doma in ga za?ne izvaati na tuje trge, lahko pa proda licenco tujim proizvajalcem ali izvede NTI. Na odlo?itev podjetja o lokaciji proizvodnje vplivajo stroki proizvodnje doma in transportni stroki ter carine v dravah uvoznicah ter stroki proizvodnje v podrunici v tujini. Tretja faza predstavlja fazo zrelosti, v kateri gre za kr?enje panoge, profitabilnost proizvoda pa dolo?ajo stroki proizvodnje. V tej fazi so pomembneje drave, v katerih se lahko proizvod proizvaja z najnijimi stroki proizvodnje (stroki delovne sile, stroki za?ite okolja idr.). Zadnja faza je faza upadanja, ki nakazuje, da glavni trg predstavljajo revne drave (Vernon 1966a, 1966b). Po tej teoriji so NTI najverjetneje v fazi rasti in zrelosti. Zaklju?ki teorije pa so kljub velikemu prispevku k teorijam NTI v dananjem ?asu vpraljivi, saj se med drugim teorija osredoto?a predvsem na industrijo, pri tem pa ne pojasni vzorca proizvodnje tevilnih inovacijskih proizvodov. Ostale panoge po Vernonovi teoriji niso v ospredju, dodatno pa teorija tudi dovolj ne izpostavi NTI kot oblike vstopa na tuji trg v primerjavi z ostalimi monimi oblikami (Dreyhaupt 2007, 29). Za teoreti?no podlago NTI je zelo pomembna tudi eklekti?na teorija, katere avtor je J. Dunning, ki jo je prvi? predstavil leta 1976. Znana je tudi kot OLI paradigma, saj se po tej teoriji motivi za investiranje v tujini razvrstijo med tri dejavnike: lastniko specifi?ne prednosti (Ownership Advantages), lokacijsko specifi?ne prednosti (Location Advantages) in internalizacijske prednosti (Internalization Advantages). Pri prvih podjetje, ki ima v lasti neko podjetje na tujem trgu, poseduje dolo?ene prednosti pred ostalimi. Te so najve?krat v obliki neopredmetenih sredstev, tehnolokih kapacitet ali inovacij. Lokacijsko specifi?ne prednosti so prednosti, ki jih investitorju nudi drava, v katero eli vlagati, lahko so v obliki ceneje delovne sile, energije, surovine, transporta idr. Internalizacijske prednosti pa pomenijo, da je neko mednarodno transakcijo mogo?e izvesti po nijih strokih od trnih v okviru podjetja samega (Dunning 1988, 27, Dunning 2001). Tudi Dunningova teorija ima nekatere pomanjkljivosti, ki so v literaturi najpogosteje omenjene v obliki zanemarjanja vloge menederjev, nezmonosti pojasnitve razvoja MNP in v njenih omejitvah, da bi pojasnjevala interakcijo med podjetjem in ekonomsko politiko (Devinney idr. 2003). Kot zadnje v sklopu teoreti?nih podlag za NTI izpostavljamo teorijo multinacionalnih podjetij. Ta teorija je del teorije firme, v njenem ospredju pa je podjetje, ki je nosilec transferjev kapitala v tujo dravo (Svetli?i? 1996, 278; Pholphirul 2008, 2-7). Po mnenju Svetli?i?a (1996, 278) je teorija multinacionalnih podjetij najira teorija mednarodne proizvodnje, saj obsega vse vrste mednarodnega udejstvovanja podjetij in nosilce teh transakcij. Poudariti velja, da smo izpostavili le nekatere teorije, ki se ukvarjajo z NTI, poleg njih pa obstaja e veliko drugih, ki so pogosto nadgradnja ali izpeljava katere e omenjenih teorij. 5 ZNA?ILNOSTI mednarodnih kapitalskih transakcij Vrste mednarodnih tokov kapitala V literaturi zasledimo razli?ne kriterije razvr?anja NTI. Po razdelitvi glede na donos delimo tuje investicije na investicije s fiksnim in investicije s spremenljivim donosom. Pri prvih gre za kredite, pri drugih pa za tuje portfolio investicije in NTI (Gregorio 2003). Poleg razlik v donosu se omenjeni vrsti tujih investicij razlikujeta tudi v tveganju, ki se nanaa na delovanje in upravljanje podjetja, v katerega je bil denar investiran, ve?jemu tveganju pa so izpostavljene investicije s spremenljivim donosom. Za nas je bila pomembna tudi razvrstitev NTI, ki jo zasledimo pri Mehti in Dugalu (2003). Po njuni razvrstitvi NTI lo?imo (Mehta in Dugal 2003, 9-11):
Po prvi razvrstitvi lo?imo greenfield investicije (v nadaljevanju nove NTI) od ?-M Z&P. Pri novih NTI gre za ustanavljanje novih enot in gradnjo novih kapacitet, pri ?-M Z&P pa za prevzem oziroma zdruitev e obstoje?ega doma?ega podjetja s strani tujcev. ?-M Z&P nadalje delimo na vhodne in izhodne ?-M Z&P. Pri vhodnih gre za tuje investicije, ki pridejo v dravo prejemnico, in za prou?evanje posledic teh procesov z vidika drave, ki je investicijo prejela. Pri izhodnih ?-M Z&P pa gre za investicije posamezne drave v tujino, pri ?emer gre za prou?evanje z vidika drave, ki je v tujino investirala. Druga razvrstitev opredeljuje vrste NTI s stali?a drave prejemnice NTI, po kateri se NTI lo?ijo na tiste, ki nadome?ajo uvoz, in tiste, ki pove?ujejo izvoz. Investicije za nadome?anje uvoza so namenjene predvsem proizvodnji dobrin, ki jih je drava prejemnica NTI pred vstopom NTI po ve?ini uvaala. Investicije za pove?evanje izvoza pa v dravo prejemnico NTI prinaajo nove vire inputov in novo tehnologijo za pove?anje obsega panog v sektorju izvoza ter tako pove?ujejo njihovo izvozno konkuren?nost. Tretja razvrstitev deli NTI z vidika tujega investitorja. Lo?imo horizontalne, vertikalne in konglomeratne NTI. Horizontalne se nanaajo na investiranje tujega podjetja v isto dejavnost, kot jo opravlja v doma?i dravi. Vertikalne se pojavljajo v dveh oblikah; pri prvi obliki podrunice v tujini prejemajo sredstva oziroma inpute od mati?nih podjetij, druga oblika pa predstavlja prodajo outputov mati?nega doma?ega podjetja podrunicam v tujini. Konglomeratne NTI predstavljajo kombinacijo horizontalnih in vertikalnih NTI. Dejavniki, ki vplivajo na tokove NTI in ?-M Z&P Razprave o dejavnikih, ki vplivajo izklju?no na tokove ?-M Z&P v literaturi niso tako pogoste, kot so raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na tokove celotnih NTI. Razlogi za to so predvsem teja dostopnost do podatkov o ?-M Z&P, dejstvo, da te transakcije praviloma izpostavljajo udeleence velikemu poslovnemu tveganju ter politi?no tveganje, ki mu je izpostavljena nacionalna politika, saj gre pri ?-M Z&P praviloma za oddajo nacionalne suverenosti nad ve?inoma strateko pomembnimi podjetji ali sektorji. Lahko pa zaradi delea, ki ga v globalnih NTI predstavljajo ?-M Z&P, dejavnike, ki vplivajo na tokove NTI, deloma upotevamo tudi kot dejavnike, ki vplivajo na tokove ?-M Z&P. V literaturi se med dejavniki, ki vplivajo na tokove NTI, velikokrat pojavljajo politi?no tveganje, investicijsko okolje, infrastruktura, regulatorski okvir, birokratske ovire, transparentnost zakonodaje in obseg korupcije v dravi prejemnici (Mottaleb 2007, 4). Pogosto omenjeni dejavniki so tudi velikost trga drave prejemnice, deelno tveganje, dostopnost kvalificirane delovne sile (Nonnemberg in de Mendona 2004, 2), odprtost trgov in stroki delovne sile (Taylor&Francis Group 2004, Cheng in Kwan 2000). Bevan in Saul (2000) k slednjim dodajata e gravitacijske dejavnike, Chen (1996) pa zraven teh izpostavlja e transportno infrastrukturo in zmonost raziskav in razvoja v dravi prejemnici. Po Botri?u in kufli?u (2005, 1) so NTI odvisne predvsem od potenciala rasti nacionalnega gospodarstva, naravnih virov drave prejemnice, kvalitete delovne sile, odprtosti in dostopa do mednarodnih trgov ter kvalitete psiholoke, finan?ne in tehnoloke infrastrukture. Brainard (1997) kot dejavnike, ki vplivajo na NTI izpostavlja tudi stopnjo davka od dobi?ka, odprtost drave, BDP drave prejemnice NTI, Gastanaga, Nugent and Pashamova (1998) pa k tem dodajajo e obseg korupcije v dravi prejemnici, De Santis in Vicarelli (2007, 17) pa kot klju?ne dejavnike tokov NTI zraven strokov delovne sile izpostavljata regulacijo trga s strani vlad posameznih drav. Dejavniki, ki so jih prikazali omenjeni avtorji izhajajo iz empiri?nih analiz, s katerimi so avtorji preverjali odvisnost med tokovi NTI in izbranimi dejavniki. Iz tega razloga posamezni avtor prikazuje le sklop dejavnikov, ki so v dolo?enem obdobju vplivali na porast NTI v eni dravi ali skupini drav. Zbran celoten sklop dejavnikov, ki vplivajo na razvoj NTI pa lahko zasledimo v World investment report 1998. Po tem viru se dejavniki, ki dolo?ajo tokove NTI delijo na naslednje vsebinske sklope UNCTAD (1998, 91):
Ekonomsko politi?ni okvir za NTI v dravi prejemnici pomembno dolo?a tokove NTI, vendar se je z liberalizacijo in globalizacijo njegov pomen zmanjal. Pomembneje so postale poslovne podpore, najpomembnejo vlogo pa imajo glede na UNCTAD (1998) mikroekonomski dejavniki. Kot e omenjeno, se dejavniki, ki dolo?ajo tokove NTI znotraj razli?nih oblik NTI bistveno ne razlikujejo, se pa v literaturi za odlo?itev tujega investitorja, ko gre za odlo?itev o novi NTI ali ?-M Z&P izpostavljata dva posebna dejavnika; hitrost in dostop do lastnikega premoenja. V smislu hitrosti lahko ?-M Z&P predstavljajo najhitrejo obliko pozicioniranja na trgu, pove?anja trne mo?i, razpritve tveganja ali doseganja sinergijskih u?inkov. Dodatno pa lahko ?-M Z&P za pove?anje lastnikega premoenja omogo?ijo dostop do premoenja v obliki R&R, tehnolokega znanja, patentov, blagovnih znamk idr. (UNCTAD 2000a, 140). S tem delno e pojasnjujemo ekonomske u?inke, ki jih imajo ?-M-Z&P za prevzemno podjetje, zanimali pa so nas tudi u?inki, ki jih imajo ti procesi za dravo prejemnico tuje investicije.
Ekonomski u?inki NTI in ?-M Z&P Tudi u?inki za dravo prejemnico se v literaturi ve?inoma ne lo?ijo po oblikah NTI, ampak so prikazani v sklopu u?inkov celotnih NTI. Delna razlika v u?inkih novih NTI in ?-M Z&P empiri?no dokazano sicer obstaja, vendar je dokazano tudi, da se u?inki obojih na dolgi rok izena?ijo (UNCTAD 2006, 2007, 2008a). V literaturi zasledimo veliko tudij, ki prikazujejo u?inke NTI v razli?nih dravah prejemnicah. Nekatere se nanaajo na horizontalne spillover, druge pa na vertikalne spillover u?inke NTI. Zaklju?ki tudij pa so razli?ni: nekatere tudije prikazujejo pozitivne u?inke (Barro 1991, Barro in Sala-i-Martin, 1995, Hu, Jefferson 2002, Lipsey 2002, Baliamoune-Lutz, 2004), nekateri prikazujejo nevtralen u?inek (Kokko idr. 1996, Konings 2000), nekatere tudije pa prikazujejo negativen u?inek NTI na doma?a podjetja (Swinnen 1998, Aitken, Harrison 1999, Dolan, Humprey 2000, Gorg in Greenaway 2002 idr.). Najzgodneje statisti?ne analize NTI se navezujejo na tudije Caves (1974), Globerman (1979) ter Blomstrm in Persson (1983), ki so raziskovali obstoj spill-over u?inkov s testiranjem vpliva tujega lastnitva na produktivnost v doma?em podjetju. Vsi tirje so zaklju?ili, da je vpliv pozitiven, enako so kasneje zaklju?ili tudi Nadiri (1991), Blomstrm in Wolf (1994), Chuang in Lin (1999), Liu idr. (2000), Driffield (2001) in Kolasa (2008)*. tudija IDRC (2009) je spill-over u?inke NTI razdelila na u?inke v obliki spodbujanja konkurence v dravi prejemnici NTI, pove?anja izvoza ter posnemanja izdelkov in postopkov tujih investitorjev. Damijan idr. (2003) so ugotovili, mo?ne neposredne u?inke NTI na produktivnost na primeru tranzicijskih drav. Druge tudije (Estrin idr. 1997) pa dokazujejo, da NTI vplivajo tako na razvojni potencial gospodarstva, kot tudi na zmanjanje brezposelnosti, prenos novih tehnologij in znanj, dodatne dav?ne prihodke dravi, pove?anje angairanosti lokalnih podjetij v mree dobaviteljev in podizvajalcev ter na boljo izkori?enost lokalne infrastrukture in storitvenih dejavnosti. Po mnenju Borenszteina idr. (1995), Paina (2001) in Neuhausa (2006) naj bi vhodne NTI mo?no prispevale h gospodarski rasti v dravi prejemnici, medtem ko bi naj po mnenju Alfara (2003) pozitivno na gospodarsko rast vplivale le NTI v industrijo, NTI v primarni sektor pa imajo glede na rezultate njegove tudije na gospodarsko rast negativni vpliv. Nekatere tudije pa na drugi strani dokazujejo negativni vpliv NTI na gospodarsko rast drave prejemnice (Kawai 1994, Mencinger 2004). Po mnenju Ikiare (2003), Torlaka (2004), Stephana (2005) in Pereza (2008) NTI vplivajo predvsem na prenos tehnologije, po mnenju Lina (2008, 31) pa zraven tega e na pove?anje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Ma?ek in Ovin (2006, 2011) pa k prenosu tehnologije in prenosu znanja med koristmi NTI dodajata e razvoj menederskih znanj, nara?anje gospodarstva in podporo strategiji razvoja dolo?enih panog. *Na Finskem se je tako produktivnost v prevzetih podjetjih v obdobju treh let po prevzemu pove?ala za povpre?no 10%, hkrati pa so se pla?e pove?ale za 4%, v Italiji se je na ta ra?un pove?ala produktivnost, zaposlenost pa zmanjala, na Portugalskem so pla?e zaradi prevzemov med leti 1991-1998 porasle med 3% in 13%, v Veliki Britaniji pa se je v obdobju dveh let po prevzemu produktivnost pove?ala za 13%, pla?e pa za 6% (Baliamoune-Lutz 2004). Koristi NTI niso samoumevne in se med dravami zelo razlikujejo. Lin (2008, 31) pri tem opozarja na pozitivno korelacijo med odprtostjo drave in svobodo v povezavi NTI s prejemanjem koristi drave prejemnice NTI. Rezultati njegove tudije kaejo, da so koristi ve?je v okolju, ki je odprto za investicije z demokrati?nim trgovinskim in investicijskim reimom, ki ima aktivno konkuren?no politiko, makroekonomsko stabilnost ter privatizacijo in deregulacijo. Potrebno je vedeti, da je porazdelitev pozitivnih v primerjavi z negativnimi u?inki odvisna od ekonomske politike do teh procesov in podjetnikega okolja ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na njihove posledice. Reisen (1999) pri tem opozarja, da se pozitivni u?inki teh transakcij praviloma pojavijo s ?asovnim zamikom. Cantwell (1989), Haddah in Harrison (1993) in Perez (1998) pa menijo, da je pojav in intenziteta pozitivnih u?inkov MTK odvisna od panoge, v katere vstopi tuja investicija. Ob neugodnih pogojih lahko NTI prinesejo tudi negativne posledice. Te se kaejo predvsem v obliki zmanjanja produktivnosti v dravi prejemnici tuje investicije (Aitken in Harrison 1999, Haddah in Harrison 1993, Kokko idr. 1996, Aslanoglu 2000), zmanjanja zaposlenosti (Kokko 2006), kr?enja oddelka R&R (Hitt idr. 1991, Blonigen in Taylor 2000, UNCTAD 2000a) pove?anja koncentracije na doma?em trgu in zapiranja podjetij (UNCTAD 2007), kr?enja doma?e borze zaradi prenosa delnic na tujo borzo (Tsang in Hauck 2007), protikonkuren?nega obnaanja prevzetih podjetij (Haller 2005), prenizke doseene cene prodanega podjetja (UNCTAD 2000b, 2) ali eliminacije konkurence na doma?em trgu (UNTAD 2000a, UNCTAD 2007, 123). Ma?ek in Ovin (2006, 2011) v svoji raziskavah kot najpogosteje gronje ?-M Z&P izpostavljata izrivanje doma?ih podjetij, prenizko doseeno ceno za doma?e podjetje in protikonkuren?no obnaanje tujih podrunic. V zadnjem ?asu pa se med negativnimi u?inki vse pogosteje omenjajo tudi gronje avtonomije drave prejemnice NTI in ogroanje nacionalne identitete, s tem tudi izguba kontrole nad podjetji stratekega pomena (Lin 2008), pri tem pa je e posebej izpostavljena gronja izgube gospodarske neodvisnosti (Kamaraj 2008). Kot izhaja iz omenjenih tudij se lahko nekateri u?inki v dravi prejemnici izkaejo v obliki koristi ali v obliki groenj NTI (npr. vpliv NTI na zaposlenost, produktivnost, gospodarsko rast idr.). Mehta in Dugal (2003, 24-28) zato izbrane u?inke tovrstnih procesov predstavljata tako v obliki prednosti kot tudi groenj, oziroma strokov teh procesov. V tabeli 1 prikazujemo sklop monih u?inkov, ki jih lahko prinaajo NTI, kot je prikazano v tudiji Mehte in Dugala (2003, 24-28).
Prirejeno po Mehta in Dugal (2003, 24-28). Dejstva v Tabeli 1 ponazarjajo mone pozitivne in negativne posledice NTI za dravo prejemnico v obliki akumulacije kapitala, njihovega vpliva na pla?ilno bilanco, vpliva doma?e var?evanje in investicije, vpliva na trg delovne sile, na izvoz idr. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da so u?inki, ki jih prinaajo NTI in tudi ?-M Z&P odvisni od razli?nih dejavnikov, tako v dravi prejemnici kot tudi v dravi investitorici. Mehta in Dugal (2003) izpostavljata e mone u?inke NTI na trajnostni razvoj. Za pozitivne u?inke na tem podro?ju je po njunem mnenju pomembno:
?e je doma?e okolje stabilno in privla?no, so pritoki NTI manj volatilni, le dolgoro?no stabilni pritoki NTI pa lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Potrebno je sprejeti ukrepe za uskladitev tujih investicij s ciljem trajnosti. Eti?no in socialno odgovorne NTI lahko spodbudijo nacionalni in mednarodni ukrepi, smernice in ustrezna regulacija, ki vklju?uje transparentnost, standarde na trgu delovne sile, okoljske standarde, korporativno upravljanje idr. NTI pa lahko prispevajo k trajnostnem razvoju tudi, ?e je v dravi prejemnici ustrezna za?ita pred tujimi investitorji, ki bi prinaali tehnologijo, ki koduje okolju.
Razlike v u?inkih med novimi NTI in ?-M Z&P Pri preu?evanju razlik v u?inkih, ki jih prinaajo nove NTI in ?-M Z&P v literaturi sre?amo raziskave (Li in Chen (1998), Meyer in Nguyen (2003) ter Jensen (2003)), ki dokazujejo, da imajo nove NTI med vsemi oblikami NTI najve? pozitivnih makroekonomskih u?inkov, posebej, ker se nanaajo na panoge, v katerih drave prejemnice ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za rast. Vendar pa je v splonem dokazano, da je razlika med u?inki novih NTI in ?-M Z&P vidna predvsem v trenutku vstopa na tuji trg oziroma kratkoro?no, kasneje pa se u?inki v glavnem poenotijo. ?-M Z&P naj bi ob vstopu na tuji trg v primerjavi z novimi NTI za dravo prejemnico prinaale manj koristi oziroma ve? negativnih u?inkov, ki so (UNCTAD 2000a, 196-198):
Neposrednim u?inkom tuje investicije naj bi se kasneje pridruili e posredni u?inki, razlike med u?inki obeh oblik NTI pa naj bi na dolgi rok izginile. ?-M Z&P namre? pogosto sledijo dodatne investicije tujih prevzemnikov, ki so e posebej v okoli?inah privatizacije zelo velike. Na dolgi rok lahko zato ?-M Z&P - podobno kot nove NTI - vodijo v pove?anje investicij in proizvodnje. ?-M Z&P lahko sledi prenos novih ali boljih znanj (organizacijskih in menederskih ve?in), e posebej, ko elijo poviati u?inkovitost prevzetega podjetja. S?asoma pa lahko ?-M Z&P vplivajo tudi na pove?anje zaposlenosti, posebej, ?e pride do kasnejega dodatnega investiranja ali pa se okrepi povezovanje prevzetega podjetja. Na tem mestu posebej izpostavljamo dejstvo, da je glede zaposlenosti na dolgi rok v ospredju motiv tujega investitorja, ne pa oblika, s katero je vstopil na tuji trg. Kljub navedenemu in dokazanim empiri?nim dejstvom strokovnjaki pod normalnimi pogoji (v odsotnosti kriz ali sistemati?nih sprememb) in ko so ?-M Z&P in nove NTI realne alternative bolj zagovarjajo nove NTI v primerjavi s ?-M Z&P. Slednje pa naj bi bile koristneje v razmerah, ko prevladujejo posebni pogoji. Primerne so na primer v ?asu kriz, ko se podjetja soo?ajo z velikim obsegom teav, tveganji podkupovanja idr. in takrat lahko po mnenju strokovnjakov ?-M Z&P predstavljajo edino alternativo za pomo? podjetjem, ki se znajdejo v teavah (UNCTAD 2000a, 196-198). So pa ?-M Z&P zaradi ve?je navezave na dogajanje na delnikih trgih in krajih investicijskih ciklov bolj ob?utljive na dogajanje na finan?nih trgih, kot nove NTI. Zaradi tega je v letu 2009 zabeleen ve?ji odstotni padec obsega ?-M Z&P v primerjavi z letom 2008 kot je bil padec obsega novih NTI (34 % vs. 15%), hkrati se pa zaradi tega po globalni krizi pri?akuje hitreje okrevanje ?-M Z&P kot novih NTI. SKLEP V temeljni raziskavi prikazujemo teoreti?ni pogled na mednarodne kapitalske tokove, njihov razvoj, ter oblike, v katerih se pojavljajo. Podrobneje smo prikazali tudi rezultate izbranih raziskav o dejavnikih, ki vplivajo na gibanje neposrednih tujih investicij in ?ezmejnih zdruitev in prevzemov ter na u?inke, ki jih tovrstni tokovi kapitala prinaajo za dravo prejemnico. Na osnovi preu?ene literature je mo? sklepati na dolo?eno negotovost raziskovalcev pri ocenjevanju posledic NTI in ?-M Z&P na gospodarstva drav prejemnic. Ta negotovost bi lahko izhajala iz dejstva, da je relevantne podatke, na osnovi katerih bi lahko sodili na ekonomske u?inke predvsem ?-M Z&P izjemno teko pridobiti. Te transakcije predstavljajo velike vrednosti in praviloma izpostavljajo udeleence velikemu poslovnemu tveganju. Tukaj pa je e politi?no tveganje, ki mu je izpostavljena nacionalna politika, saj gre pri ?-M Z&P praviloma za oddajo nacionalne suverenosti nad ve?inoma strateko pomembnimi podjetji ali kar sektorji. Zaradi tega menimo, da je smiselno pristopiti k raziskovanju ekonomskih u?inkov ?-M Z&P na osnovi dovolj robustnih podatkov. Ti morajo izklju?evati tako pristranskost mikroekonomskih udeleencev kot tudi pristranskost politi?nih dejavnikov. Za to pa so potrebne dodatne raziskave predvsem na podro?ju metodologije, ki bi omogo?ila dovolj robustne rezultate. Preden se tovrstna metodologija razi?e, pa je vsekakor potrebno analizirati e odraz realne ekonomske politike na u?inke NTI in ?-M Z&P, saj je le-ta, kot kae praksa, na tovrstne tokove kapitala zelo ob?utljiva. SEZNAM LITERATURE IN VIROV
|





