DR. FRANC VIDIC: CLUSTERING STRATEGY AS SUSTAINABLE DEVELOPMENT FOR RURAL AREA

Povzetek

Povezovanje ima pomembno socialno vlogo, ki hkrati zagotavlja trajnostni razvoj pode�elja.

V ?lanku avtor predstavlja koncept trajnostnega razvoja.

Strategija povezovanja/grozdenja lahko izbolj�a produktivnost, stopnjo inovativnosti, bolj�e tr�enje in konkuren?no delovanje na pode�elju. Sodelovanje med udele�enci igra klju?no za pre�ivetje in gospodarsko rast. Zagotavlja okvir za dialog. Dialog privede do bolj�e u?inkovitosti in sodelovanja med podjetji pri skupni strategiji blagovne znamke in marketin�kih pobud, skupnega razvoja znanja, usposabljanja, zdru�evanja in dopolnjevanja proizvodnih zmogljivosti, itd. Pojavljajo se nove poslovne prilo�nosti. Mala podjetja v omre�jih imajo ve?je mo�nosti specializacije ter odpiranje prednosti ekonomije obsega. Sodelovanje v grozdih je lahko formalno in neformalno. Omre�ja omogo?ajo bolj�e priznanje in spodbujanje lokalnega okolja in bolj�o u?inkovitost prek kolektivnega delovanja.

Obmo?je zgornjega toka reke Kolpe tako na slovenski kot tudi na hrva�ki strani ima veliko naravnih, kulturnih in krajinskih posebnosti, ki predstavljajo potencialne mo�nosti trajnostnega razvoja, ?eprav je zaradi zapostavljenosti obmo?je nerazvito, prebivalstvo ima povpre?no visoko starostno strukturo, zelo malo je mladih dru�in, ljudje hodijo na delo v ve?je centre. Oblikovanje pozitivne klime in nudenje spodbud je lahko re�itev in korak k nastanku grozda, ki bi zdru�eval potenciale obeh bregov reke Kolpe.

V ?lanku predstavljamo koncept trajnostnega razvoja in rasti z lokalnimi viri in udele�enci skozi kooperativno strategijo. Trajnostni razvoj je mogo?e razumeti kot: "Delati stvari na pravi na?in," in si prizadevati za ?isto industrijo. U?inkovitost pa zavisi od tega, da: "Delamo prave stvari".

Klju?ne besede: trajnostni razvoj, marketing, mala in srednje velika podjetja. Mre�e.

Abstract

Network between people structure play a crucial social role and enhance sustainable development of rural area. Paper discusses the concept of sustainability and development.

Cooperative strategy can enhance the productivity, rate of innovation, better marketing and competitive performance. Cooperation between participants play critical for the survival and economic growth. It provides the framework for dialogue. The dialogue can lead to efficiency-enhancing collaboration among firms, such as in joint brand strategy and marketing initiatives, common knowledge development and training, sharing production capacity, joint production capacity, etc. New business can be born. Small firm have greater possibilities for specialization, and opening opportunities economy of scale. They can combine advantages of small scale with several of the benefits of large scale. Cooperative strategy can be formal or informal. Networks facilitate better recognition and promotion of local area and better efficiency through collective action.

The paper explore possibilities of sustainable development strategy with networks in Pokolpje region in Slovenia and Croatia. There is wide area with big potential with high natural, cultural and scenic value but on the other hand that region is undeveloped with aging population. Low birth rates and migration is presented.

We promote the idea of sustainable development and growth with local resources and participants through cooperative strategy as important social issues for local people. Sustainable efficiency can be seen as "doing things the right way" to aim is clean industry. And sustainable effectiveness can be seen as aiming at "doing the right things".

Key words: sustainable development, marketing, SME, networks

PREDSTAVITEV

Nekaj bo potrebno narediti. �elimo ?loveka vredno �ivljenje, ohranitev dedi�?ine in gospodarsko blaginjo. Potrebno je poskrbeti za ohranjanje dedi�?ine in za razvoj � za trajnostni razvoj. Ena izmed ve? definicij trajnostnega razvoja je: Permanenten dolgoro?ni razvoj skupnosti ob zadovoljevanju ?love�kih potreb sedanje in prihodnjih generacij z racionalno porabo in nadome�?anjem naravnih virov (Rio Declaration on Environment and Development, 1992). ?lanek je prispevek k razumevanju trajnostnega razvoja, vloge razpr�enih, majhnih subjektov in njihovega povezovanja in sodelovanja za izbolj�anje konkuren?nosti, socialnega standarda, rast in trajnostni razvoj pode�elja. Glede na izku�nje v nekaterih dr�avah, se je ve?plastni mre�ni koncept sodelovanja (grozdov) pokazal kot zelo u?inkovit instrument za pove?anje pomena in mo?i lokalnih skupnosti regij in nacionalne ekonomije (Karaev, Koch, Szamosi, 2007).

Gospodarska dejavnost je pogosti vzrok socialnih, okoljskih in ekonomskih problemov (Moore, Manring, 2009). Posledica so demografske spremembe, migracije in negotovost imata za posledico manj�e dru�ine, in ta negativni trend se ve?a. �tevilo prebivalcev na tem podro?ju je manj�e kot pred 20 leti. Poleg tega so z izkori�?anjem virov in onesna�evanjem povezane �e druge spremembe (Moore, Manring, 2009).

Ljudje morajo biti motivirani, prepoznati morajo mo�nosti razvoja in ustvariti vizijo prihodnosti. Prilo�nosti so skrite v povezavah med gospodarstvom, okoljem in prijaznim doma?ijam, ki ponujajo mo�nost razvoja malih podjetij, kmetijstva, turizma. Biti bolj�i je izziv, s katerim bomo lahko zagotovili odgovoren in trajnosten razvoj.

Vpra�anje v zdaj�njem in pri?akovanem poslovnem okolju je, kako naj podjetja ustvarijo vrednost oz. dobi?ek, ohranijo trajnosten razvoj in podjetni�ko klimo. Bolj natan?no, kako naj nastajajo nova podjetja, ustvarjajo konkuren?ne prednosti in kako naj juna�ko izzovejo nove poslovne mo�nosti. To zadeva prednosti in mo�nosti razvoja odnosov v lokalnih skupnostih, kjer so rezultati napredka in dobi?ka pomembni za posameznike, organizacije kot tudi za skupnost (Hitt, Irealand, Sirmon, Trahms, 2011). Razviti nov poslovni in marketin�ki model regije, ki bo ekonomsko, socialno in ekolo�ko stabilen in bo vklju?eval vlogo podjetij in posameznika. Konkuren?nost regije je odvisna od oblike gospodarskega razvoja, kjer delujejo podjetja in industrija (Porter, 1990).

Strategija zdru�evanja je zelo elegantna re�itev. Pogosto se v literaturi pojmi, kot so sodelovanje, mre�a, skupina in strategija, narobe interpretirajo (Haahti, Madupu, Yavas, Babakus, 2005). Splo�no mnenje je, da se posamezniki, podjetja in organizacije zdru�ijo, sodelujejo in zgradijo vzajemen medoseben odnos (Smith, Carrol, Ashford, 1995).

V ?lanku se predstavljamo s predlogom oblikovanja novega dinami?nega strate�kega koncepta, ki zdru�uje socialen za?etek in podjetni�ki duh. Po preu?evanju literature in podobnih primerov, ter lokalnih posebnosti smo pripravili predlog oblikovanja grozda kot temelja trajnostnega razvoja obmo?ja ob obeh bregovih reke Kolpe, ki ga sestavljajo ob?ine Kostel, Ko?evje, Osilnica in Lo�ki potok ter ?rnomelj, Metlika in Semi? in se zdru�ujejo v skupno podro?je Pokolpje v tem delu razvojne regije Jugovzhodna Slovenija. Strategija mre�enja pove?a in izbolj�a konkuren?nost posameznikov, podjetij in regije.

?lanek je sestavljen iz naslednjih sklopov: najprej je predstavljeno teoreti?no ozadje podjetni�kega mre�enja in izzivi pode�elsko okolje z bogatimi krajinskimi in naravnimi viri. Nato v nekaj stavkih del?ek �ir�e regije, sicer smo se osredoto?ili na opis posebnosti ob?ine Kostel. V nadaljevanju pa se osredoto?amo na predloge kako oblikovati kmetijsko turisti?ni grozd. ?lanek zaklju?ujemo s kon?nimi ugotovitvami.

OB?INA KOSTEL

Ob?ina Kostel je locirana na pomembni tranzitni to?ki v smeri Ljubljana, Ko?evje, Reka. Le�i ob meji med Slovenijo in Hrva�ko. Ob?ina je velika 56,1 km2, od tega je 30,07km2 kmetijskih zemlji�?, ostalo pa so gozdovi. Kostel v celoti spada v za�?itno obmo?je Nature 2000, v neposredni bli�ini je Krajinski park Kolpa in Nacionalni park Risnjak na hrva�ki strani. Pripravljajo se ponovno tudi pogoji za ustanovitev Krajinskega park Ko?evsko Kolpa; ki bo zajemal ob?ine zgornjega dela Pokolpja.

Prebivalstvo

V Kostelu �ivi 650 prebivalcev, razkropljenih v 54 vasi in 16 vasic. Ob?ani se soo?ajo s te�avo demografske spremembe, prevladuje starej�a populacija. Nekatere vasice so popolnoma prazne. 120 let nazaj, leta 1890, je v ob?ini �ivelo 2586 ljudi (Statisti?ni urad RS, 2013). Takrat je �tevilo za?elo upadati. Ljudi je odgnal ni�ji �ivljenjski standard. Prisoten je beg mo�ganov iz odro?nih podro?ij v ve?ja mesta in ?ez mejo. O� Fara, ki ima tudi Podru�ni?no �olo Osilnica in Vrtec Fara, v �olskem letu 2013/14 obiskuje 50 u?encev in 14 otrok je v vrtcu (O� Fara, 2014).

Naravna, kulturna, religiozna in arhitekturna dedi�?ina

�Na podro?ju sveta Kolpe se nahajajo dragoceni vitalno-energijski viri, iz katerih se napaja �irno polje solarnega pleksusa Evrope, da bi lahko opravljalo svojo vlogo v evropskem prostora� (Poga?nik Marko).

Naravna, kulturna, religiozna in arhitekturna dedi�?ina so glavni pojem turizma. Ciljne skupine turistov i�?ejo mir ali izziv v naravi, ki je �e neraziskana, ki i�?ejo skrivnostno okolje, po?itek, energijo, regeneracijo, duhovni razvoj, rast tako na fizi?ni in duhovni ravni, saj se z u?enjem o naravnih fenomenih u?ijo tudi o zakonitostih tega �ivljenja. Varovana in nedotaknjena narava z gozdovi, lepo pokrajino, reko Kolpo impresionira, navdihuje in odpre nov pogled obiskovalcem, da se odprejo in opogumijo in razi�?ejo naravo in vesolje samo, da se nau?ijo pomembnost povezovanja in neodvisnosti vseh teh elementov.

Kulturna dedi�?ina veli?astne zgodovinske, kulturne in civilizacijske pomembnosti predstavlja pomemben del trajnostnega razvojnega potenciala. Ohranjena kulturna dedi�?ina v Kostelu predstavlja bistveno komponento v modernem �ivljenju, ima funkcijo, da se takoj zaplete v prostor v aktivno �ivljenje, posebno na podro?ju izobrazbe, znanja od izku�enj iz prej�njih obdobij in da pove?a mo? nacionalne in kulturne identitete. Na ozemlju ob?ine Kostel le�i grad Kostel, ki je v dr�avni lasti, in je najbolj pomembna kulturna in zgodovinska dedi�?ina.

Trajnostni razvojni potencial le�i v najve?ji meri v okolju in v naravnih virih. Velik potencial le�i v kvaliteti �ivljenja, ki ga zagotavlja slovenska pot in prepoznavnost po naravi in kulturi, bogata naravna dedi�?ina in tradicionalna odprtost oziroma tolerantnost ljudi, kar predstavlja pomemben socialni razvoj in s tem tudi razvoj glavnega mesta. Pokolpje ima ogromen potencial za razvoj turizma. Razvojni potencial je tudi v obnovljivih virih energije, posebno v lesu in biomasi, son?ni energiji, vodni energiji in termalni energiji.

Zanimiv je opis zgornjega dela Pokolpja, katerega sestavni del je ob?ina Kostel (Poga?nik, 2013): �Zgornji tok Kolpe je svet zase, utripajo? onkraj fizi?nih zaznav. Silni ko?evski gozdovi dajejo vtis, da je z njihovim gostim organizmom slovenski prostor proti jugu zaklju?en. Kam pa naj prodiramo globlje od pragozda z imenom Krokar? In vendar se na robu pragozdov � enih od zadnjih v Evropi � odpre pogled globoko dol v dolino zgornje Kolpe. Torej obstaja onkraj trtice na dnu hrbtenice �e nekaj vrednega! Vsevprek preluknjana z mejo proti Hrva�ki je dolina Kolpe ohranila svojo mo? �kundalinija� za slovenski prostor.�

Gospodarstvo

Gospodarstvo v ob?ini je �ibko. Registriranih je 51 podjetij, s skupno 125 zaposlenimi. Ta �tevilka je sestavljena iz zaposlenih delavcev in samozaposlenih. Odstotek brezposelnosti je 14 % (Tabela 1). Vrednost prihodkov je podana na podlagi prihodkov dr�ave, izdanih faktur in drugih dokumentov, ki so bili izdani na podlagi prodaje, kot tudi od vrednosti �tevila vrnjenih izdelkov. Davek na dodano vrednost pa ni vklju?en.

1. Tabela 1: Registrirana podjetja v ob?ini Kostel in jugovzhodni regiji Slovenije med letom 2008 in 2011

(Vir: Statisti?ni urad RS, 2013)

Poslovni sektor ni dobro razvit. Veliko industrijskih podro?ij (s tem tudi industrijske skupine, ki niso posebno velike) je nerazvitih, neorganiziranih in imajo pomanjkanje kvalitet. Nujno je razviti ali po�iviti demografsko, socialno in ekonomsko podro?je. Poljedelska dejavnost je omejena predvsem na vrti?karstvo z manj�imi obdelovalnimi povr�inami.

Prilo�nosti

Glede na lokalne specifike in danosti predstavlja strategija povezovanja vseh subjektov in oblikovanja skupnega grozda. Obstoje?a strategija je premalo kompleksna, saj je osredoto?ena predvsem na turizem. Obstoje?e razmere in izku�nje v tujini so lahko temelj sprememb oblikovanja nove strategije in novih prilo�nosti trajnega razvoja, varovanja okolja, lokalne kulture. Prebivalcem je potrebno omogo?iti, da si ustvarijo ustrezno kvaliteto �ivljenja. Potrebno je zagotoviti lokalne in regionalne vire in dose?i ekonomsko rast z razvoj in izkori�?anje prilo�nosti s kori�?enjem prednostmi dedi�?ine naravnih virov in kulture.

Teoreti?no ozadje mre�enja za trajni pode�elski razvoj

Trajni razvoj je vzorec rasti, kjer se viri uporabljajo za ?lovekove potrebe, med tem ko se ohranja narava, tako da se lahko ti viri uporabljajo sedaj in v bodo?e, za prihodnje rodove. Okvirna strategija trajnostnega razvoja je osnovana na trajnih principih, ki se lahko uporabijo za varno kulturno dedi�?ino za bodo?e rodove, medtem ko je zanimiva tako za kupce kot tudi regulatorje in porabnike. Trajnost predstavlja pomembno sredi�?e potreb potro�nikov, ki so sedaj integrirali v kvalitetne produkte. Biti zelen ni ve? samo znamka. Izdelki morajo biti zeleni. Znamke morajo biti socialno odgovorne. Zeleni uporabniki zaupajo zeleni znamki, na kateri so vsi podatki.

Firme sodelujejo med seboj, zato da pre�ivijo in pridobijo konkuren?nost ter da se izkoristijo prednosti sinergije, ki bri�e meje ovir, in kon?no kot instrument za napredek produktivnosti, inovativnosti in konkuren?nosti. Na veliko gledano so regionalne skup�?ine oblikovane iz firm in industrij, ki so povezane v navpi?ne (kupec/dobavitelj) in vodoravne (stranke, tehnologija) odnose, ki igrajo glavno vlogo v dolo?eni regiji. Skup�?ine sestavljajo osebna podjetja, ki so razli?nih velikosti, razli?nih proizvajalcev, dobaviteljev in strank, poleg tega tudi delavcev, oblasti, profesionalcev, akademikov in raziskovalnih ter vadbenih centrov. Nato lahko definicijo raz�irimo tako, da vklju?imo tudi organizacije (formalne organizacije) kot na primer univerze. Povezovanje lahko opogumlja delovno vnemo med podjetji s fizi?no natan?nostjo in mnogimi konkuren?nimi izdelki in s tem pove?uje inovativnost.

United Nations International Development Organization (UNIDO) poimenuje skupnost kot povezano s sektorjem, geografsko nasi?enost podjetnikov, ki proizvajajo in prodajajo izdelke in ki se spopadajo z izzivi in prilo�nostmi. Postavi se vpra�anje, kaj lahko storimo na pode�elskih obmo?jih in tam, kjer se sre?ujejo z nizko populacijo.

Nekateri avtorji se strinjajo, da se skupnost definira kot skup�?ina koncentriranih podjetij, ki naj bi imela aktivne kanale, s katerimi bi delovali na poslovni ravni, v smislu transakcij, dialoga in komunikacije. Geografska bli�ina ustvarja konkuren?ne prednosti podjetij, ki sodelujejo in konkurirajo ter so blizu spojene kot ?lanice z vidnimi rezultati v primerjavi z ostalimi podjetji. Podjetja v skupnosti imajo koristi nakopi?enih efektov tako, da pridobijo cenovne ugodnosti in imajo dostop do virov, ki ostalim podjetjem niso na voljo. Geografska zgo�?enost prispeva k razvoju dodatnih finan?nih sredstev in tehnolo�ke prednosti.

Skupnosti predvidijo primerno okolje za start up podjetja zaradi razli?nih razlogov: podjetniki znotraj skupnosti z lahkoto spoznajo in vidijo potrebe v svojem geografskem obmo?ju, uporabijo lahko potrebne prednosti, ve�?ine, vlo�ke in delovno silo, ki so na voljo, lahko tudi novo iniciativo. Podjetno okolje spodbuja in omogo?a podjetnikom duh, ki kreira nove prilo�nosti in situacije za razvoj novih podjetij. Podjetni�ka znanja se nau?ijo preko stvarnih �ivljenjskih projektov.

Geografska zgo�?enost omogo?a osebno mre�enje, obi?ajno delo in razpr�itev znanja, �e posebno zamol?anega, tistega, ki ni napisan. Znanje je eno izmed najbolj dragocenih in pomembnih organizacijskih pridobitev in je vir trajnih prednosti. Znanje je mobilni vir in lahko ga kombiniramo s fiksnimi pridobitvami. Znanje izoblikujejo ljudje s tem, ko so v stiku eden z drugim in z okoljem. Neformalne zveze lahko slu�ijo kot kanal, da lahko znanje te?e in bogati. Brezciljne informacije se preoblikujejo v pomemben kontekst tihega znanja. Nenapisano znanje je torej pomembno v skupnostih in omejeno na dolo?eno lokacijo. Nenapisano znanje spodbuja zaupanje med skupnostmi in skupaj z zaupanjem lahko predstavimo nedotakljive vrednosti skupnosti. Aktivne akcije med podjetniki so pomembne za nastanek znanja in inovacij. Aristotel je poudarjal, da je klju? do tveganj odprto ozra?je, kjer so izzivi avtoritet in kjer se sprejemajo ideje. Aktivno sodelovanje ni le v doseganju znanja, ampak tudi v prilo�nostih. Druga?e kot finan?ne in fizi?ne pridobitve so nedotakljive pridobitve mo?an konkurent za ponavljanje, kar jih naredi za mo?ne vire trajnih konkuren?nih prednosti.

Brez aktivnih kanalov niti najbolj kriti?na masa povezanih firm ni dojemljiva za lokalne izdelke ali socialni sistem, s tem tudi ni operater v skupnosti. Socialna sredstva ve?ajo efekt akcije, kot na primer raztrositev na minimalno izobilje. Lo?nica skupnosti je odvisna v glavnem od spajanja med udele�enci skupnosti in komplementarnosti med industrijami in in�titucijami, ki so najbolj pomembna za konkuriranje in nimajo privolitve politike. Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij meri na razvoj virtualnih ?lenov med podjetji, pomaga realizirati sodelovanje odnosov z trgovskimi kupci in laj�a virtualen proizvodni proces, s tem se smatra, da ni nujno potrebno, da so skupnosti lokalne.

Glavna karakteristika pristopa h skupnosti je prijeten dostop k naravi in podati vrednost skozi verigo pazljivo izdelanih kupnih in doma?ih inovativnih izdelkov. Stro�ki tranzicije se zmanj�ajo (stro�ki prevoza) v verigi delni?arjev, ki so povezani v skupnih institucij. Stro�ki se zmanj�ajo zaradi kraj�e poti, ki tudi zmanj�a zavarovalne stro�ke. Zgo�?enost podjetij na enem obmo?ju zmanj�a stro�ke tudi na lokalni ravni, saj njihova prisotnost vodi do ve?je nuje za skrbnike infrastrukture, poslovnih mo�nosti in drugo. V nekaterih primerih, stro�ki na zgo�?enih obmo?jih se lahko pojavijo zaradi infrastrukture in drugih lokalnih faktorjev in se ne morejo ve?ati brez limita. Skupnosti se lahko pojavijo v obmo?ju, kjer so specifi?ne infrastrukture, s tem lahko omogo?ajo udele�encem dolo?ene prednosti. To so lahko specializirane vadbene stavbe, komunikacijske infrastrukture, telekomunikacija. V istem ?asu je razvita infrastruktura primerna, da privabi nove ?lane skupnosti, ki si �elijo dobiti prednosti od skupnosti. Obstoj skupnosti stimulira formacijo lokalne podpore institucij, ki so orientirane, da zadovoljijo dolo?ene potrebe ?lanov skupnosti. Skupnosti po navadi dolo?ijo strategijo dela z univerzami, raziskovalnimi in�titucijami, dobavitelji ali servisi.

V bodo?e so lahko pove?ali mo? servisov za potrebe porabnikov tako, da so pove?ali rabo informacijske tehnologije. Avtor se spra�uje, kako lahko pove?amo prednosti konkuren?nosti na dva na?ina, z cenovnimi ugodnostmi ter z razli?nostjo. S tem, ko zmanj�amo stro�ke, lahko pove?amo prodajo izdelkov bolj u?inkovito kot konkurenti, s tem raznolikost tudi bolj izpolnjuje pri?akovanja strank s tem, da jim zagotavlja unikatne izdelke ali storitve. V vseh teh definicijah v makro in mikro stanjih je produktivnost glavnega pomena.

Viri so: 1) trajnostni razvoj �ivljenja med ?lanstvom, 2) kombinirano ustvarjanje z razli?nimi viri med partnerji, 3) edinstvenost med zavezni�tvom. Avtorja poudarjata, da se v zavezni�tvu, ko se za?nejo integrirati, pojavi sinergija, ki ustvari bolj vrednostno okolje kot pa bolj razkropljene vrednosti posameznih podjetij.

Heterogeno omre�je, ki sestoji iz razli?nih akterjev, ki so vklju?eni v ve? razli?nih smereh, lahko kreira bolj kompleksne in dolgoro?en razvoj kot pa sistem, kjer so podobno misle?i, med seboj povezani akterji. Heterogeno omre�je lahko zagotovi �vir dodatne vrednosti�, ki je potreben, da se razvije nov sistem znotraj in zunaj dolo?ene regije. Vseeno je klju?na karakteristika ob?ine, da spodbudi povezovanje, fleksibilnosti in u?e?o se strukturo, ki zagotavlja razli?na vodoravna in navpi?na stanja dru�be.

Slika 1: Atributi in pri?akovane prednosti pri izgradnji skupnih kompetenc in konkuren?nosti grozdov.

U?inki takega delovanja �e niso bili raziskani, glavni akterji procesa delovanja v skupnosti, v odnosu z napredkom lastnosti, so napredovali. Delovanje konkuren?nosti skupnosti je bilo zelo raziskano v raznih literaturah, ne pokriva pa podro?ja konkuren?nosti podjetij, ki so se odlo?ila, da ostanejo zunaj skupnosti, tako imenovani ne skupnostni ?lani. Ni �e potrjeno, ali podjetja ?utijo pomanjkanje, ki se ne vklju?ijo v skupnost.

ZAKLJU?EK IN DISKUSIJA

V ?lanku obdelujemo s strokovno literaturo podprtimi mo�nosti mre�enja in oblikovanja skupin in politiko trajnostnega razvoja pode�elja, ki je na obrobju in odmaknjeno od ve?jih sredi�? v zgornjem delu reke Kolpe na slovenski in hrva�ki strani. Izdvojili smo ve? informacij ob?ine Kostel, ki sicer predstavlja le del?ek obmo?ja na obeh bregovih reke Kolpe.

"Profitabilnost, pre�ivetje in rast gospodarskih subjektov, njihovih mre�, razvoj regij in dr�av na dolgi rok niso tako zelo odvisni od u?inkovitosti proizvodnje, temve? predvsem od sposobnosti, da ustvarijo eno ali ve? relativno neprekosljivih kompetenc, na podlagi katerih lahko prilagajajo in �irijo svoje aktivnosti v turbulentnem okolju" (Eisenhardt,K.M., Martin, 2000).

Mre�enje omogo?a ve?jo produktivnost, ve? inovacij in ve?jo konkuren?nost posameznikov in lokalnih podjetij. Prepoznavanje pomembnosti trajnega razvoja in aktivno oblikovanje in vklju?evanje politike in iniciative lokalne in celotne skupnosti, da podpre razvoj, tako finan?no kot tudi z nefinan?nimi sredstvi.

Veliko je primerov, ki poudarjajo pomembnost pravih podjetij, ki omogo?ajo oblikovanje grozda, ki povezuje oba bregova reke Kolpe, tako na slovenski kot tudi na hrva�ki strani. To podro?je ima odli?no geografsko lokacijo med Slovenijo in Hrva�ko. Medosebni odnosi so dobri ljudje niso bogati, �ivijo pa skupaj, komunicirajo in si zaupajo. �ivijo z naravo in ohranjajo lokalno kulturo. Narava je zavarovana in predstavlja �e veliko neraziskanega, ki je bogato z naravnimi vodnimi izviri, gozdovi in pozitivno energijo. Lepote kulturne dedi�?ine skupaj naravnimi viri ponujajo velik razvojni potencial in veliko prilo�nosti in mo�nosti za razvoj turizma in kmetijske dejavnosti. Glavne prednosti mre�enja so produktivnost, specializacija, inovacije, novo znanje ter kreacija nove ponudbe in zmanj�anje stro�kov.

Socialna in demografska situacija potrebujeta novo vizijo, verjamemo, da je mre�enje omogo?a pester potencial, ki lahko kreira in izkori�?a prilo�nosti za posameznika in trajnostni razvoj na tem obmo?ju. Kulturna enakost, kohezija, medsebojna neodvisnost in dru�enje omogo?a delovanje skupnosti.

Demografske spremembe, pomanjkanje podjetni�ke kulture in majhno �tevilo podjetij ne omogo?a kriti?ne mase, ki omogo?a povezovanje in oblikovanje grozdov. Podobne te�ave imajo tudi druge ob?ine. V sodelovanje mora biti vklju?eno �ir�e okolje, ve? ob?in, v skupno strategijo trajnostnega razvoja socialnega in poslovnega okolja. Iniciativo mora dati lokalna skupnost, pa tudi regija in dr�ava morata podpreti razpr�en celovit razvojni program. Neformalne strategije sodelovanja se gradijo okoli socialnih omre�nih jeder in aktivnosti, njena uspe�nost pa je odvisna od socialnega kapitala akterjev v o?eh zunanjih partnerjev, strank, distributerjev, dobaviteljev in konkurentov.

Te�ko je pri?akovati, da bo grozdenje kljub sinergijam, ki jih prina�a uspe�no brez aktivnega sodelovanja skupnosti z zagotavljanjem mentorstva, finan?nih spodbud in z zagotavljanjem osnovne infrastrukture. Pomembno je medsebojno zaupanje, odprta komunikacija ter posredovanje in izmenjava informacij.

Kompetence grozdenja vklju?ujejo kompleksno medsebojno povezanost ve�?in in znanja velikega �tevila vklju?enih posameznikov.

5. VIRI IN LITERATURA

1. Autio, E., Sapienza, H.J., in J.G. Almeid., 2000. Effects of age at entry, knowledge intensity, and imitability on international growth. Academy of management journal 43, 909�924.
2. Belleflamme, P., Picard, P., in J.F. Thisse. 2000. "An economic theory of regional clusters", Journal of urban economic,. 48 (1), 158-84.
3. Bergman, E.M., in E.J. Feser, 1999. Industry clusters: A Methodology and Framework for Regional Development Policy in the United States, OECD, Boosting Innovation: The Cluster Approach, OECD Publications, Paris.
4. Bose, P. 2003. Alexander the Great' s Art of Strategy: The Timeless Leadership Lessons of History's Greatest Empire Builder, Gotham Books, New York, NY.
5. Ronald, D.B., Steelman, T.A., Coe-Juell, L., Comley, C., Edwards, C., in D. Tucker. 2005. Adaptive Governance: Integrating science, policy, and decision making. New York: Columbia University Press.
6. Burt, in S. Ronald 2000. "The Network Structure of Social Capital." In Research in Organiza-tional Behavior, ed. B. M. Staw and R. I. Sutton. Greenwich, CT: JAI Press.
7. Chabra, D. 2010. Sustainable marketing of cultural and heritage tourism. London: Routledge.
8. Chiu, M., Lin, H.W., Nagalingam, S.V., in G.C. Lin. 2006. "Inter-operability framework towards virtual integration of SME in the manufacturing industry", International journal of manufacturing technology and management. 9 ( �), 328-49.
9. Das, T. K., in B. Teng. 1998. Between trust and control: Developing confidence in partner cooperation in alliances. Academy of management review, Vol.26. No.3, p.p.491?512.
10. Drucker, P.F. 1993. Post-Capitalist Society. Butterworth. Heinemann, Oxford.
11. Eisenhardt,K.M., in JA. Martin. 2000. Dynamic capabilities: what are they? Strategic management journal, 21, 1105-1121.
12. Foo, M.D., Ancona, D., in J.J. Degroff .1999. Effects of external contact and internal make up on entrepreneurial team performance. In Frontiers of entrepreneurship research 1-15. Babson Park, MA: Babson College.
13. Hamel, G., in C.K. Prahald. 2005. "Strategic internet", Harvard business review, 83(7), 148-61.
14. Haahti, A., Madupu, V., Yavas, U., in E. Babakus, 2005. Journal of world business, Vol. 40 (2),124-138.
15. Hitt, M.A., Irealand, R.D., Sirmon, D.G., in C.A. Trahms. 2011. Strategic entrepreneurship: creating value for individuals, organizations and society. Academy of management perspectives, 5 (4), 307-326.
16. Iivonen, S., Kyr�, P., Mynttinen, S. S�rkk�-Tirkkonen, M. in H. Kahiluoto. 2011. Social capital and entrepreneurial behaviour advancing innovativeness in interaction between small rural entrepreneurs and researchers: A phenomenographic study. The Journal of agricultural education and extension. 17(1).
17. Jap, S. D.. 1999. Pie-expansion efforts: Collaboration processes in buyer�seller relationships. Journal of Marketing Research. 36(3), 461?475.
18. Kaplan, R.S., Norton, D.P. (2004), "Measuring the strategic readiness of intangible assets", Harvard business review, 82 (2), 31-43.
19. Karaev, A., Koch, S.C., in L.T. Szamosi. 2007. The cluster approach and SME competitiveness: a review. Journal of manufacturing technology management. 18(7), 818-835.
20. Mitchell, R.W., Woolischcroft, B., in J. Higham. 2010. Sustainable market orientation: A new approach to managing marketing strategy. Journal of macromarketing. 30 (2), 160-170.
21. Kaufman, F. 1995. Internationalization via co-operation � strategies of SME. International Small Business Journal. 13(2), 27-32.
22. Kumar, S., in P- Petersen. 2006, "Impact of e-commerce in lowering operational costs and raising customer satisfaction", Journal of manufacturing technology management, 17 ( 3), 283-302.
23. Martin, R., in P. Sunley. 1996. "Paul Krugman's geographical economics and its implications for regional development theory: a critical assessment", Economic geography, 72 (3), 259-92.
24. Mitchell, R.W., Woolischcroft, B., in J. Higham, 2010. Sustainable market orientation: A new approach to managing marketing strategy. Journal of macromarketing. 30( 2), 160-170.
25. Moore, S.B., in S.L. Manring. 2009. Strategy development in small and medium sized enterprises for sustainability and increased value creation. Journal of cleaner production, 17, 276-282.
26. Nonaka, I.. 1991. The knowledge-creating company. Harvard business review. 69, 96 - 105.
27. Organisation for Economic Co-operation and development. 2000. Local partnership, clusters and SME globalization. Enhancing the competitiveness of SME in the global economy: Strategies and policies. Conference for Ministers responsible for SME and industry Ministers. Bologna, Italy, 14-15 June, 2000.
28. O� Fara. 2013. Dostopno na: www.osfara.si (10.05.2014).
29. Oviatt, B.M., in P.P. McDougall. 2005. Defining international entrepreneurship and modeling the speed of internationalization. Entrepreneurship theory and practice. 29( 5), 537-554.
30. Poga?nik. M. 2013, Sveti kraji. Aura, december 2013.
31. Porter, M. 1990. The competitive advantage of nations. The free press, New York, NY.
32. Porter, M.E. 1996. What is strategy? Harvard business review, 57(2), 137-145.
33. Porter, M. 1998. "Clusters and the new economy of competition", Harvard Business Review. 76 ( 6), -91.
34. Pouder, R., in C.H. St John. 1996. "Hot spots and blind spots: geographical clusters of firms and innovations". The academy of management review, 21(4), 1192-226.
35. Preissl, B., in L. Solimene. 2003. "Innovation clusters: virtual links and globalization", Proceedings of the Conference on Clusters, Industrial Districts and Firms: The Challenge of Globalization held at University of Modena and Reggio Emilia.
36. Rio Declaration on Environment and Development. 1992.
37. Rosenfeld, S.A. 1997. "Bringing business clusters into the mainstream of economic development", European Planning Studies. 5, 3-23.
38. Smith, K.G., Carrol, S.J., in S.J. Ashford. 1995. Intra and interorganizational cooperation: Tovard research agenda. Academy of mnagement journal. 38 (19), 7-23.
39. Solleiroa, J.L., in R. Castanon. 2005. "Competitiveness and innovation systems: the challenges of Mexico's insertion in the global context", Technovation, 25 ( 9), 1059-70.
40. Slovenski urad za statistiko. 2013 Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Municipalities/Municipalities.asp (14.06.2014)
41. UNIDO. 2000. Promoting enterprise through networked regional development, United Nations International Development Organization, UNIDO Publications, Vienna.
42. Vidic, F. 2013. Entrepreneurial orientation (EO) and knowledge creation (KC) International journal of economic sciences and applied research. Vol. 6. No. 2. p.p. 103-12
43. Wittmanna, C.M., Hunt S.D., in D.B. Arnett. 2009. Explaining alliance success: Competences, resources, relational factors, and resource-advantage theory. Industrial marketing management. 38, 743�756
44. Wolter, K. 2003. "A life cycle for clusters? The dynamics governing regional agglomerations", Proceedings of the Conference on Clusters, Industrial Districts and Firms: The challenge of globalization held at University of Modena and Reggio Emilia.
45. Yli-Renko, H., Autio, E., in H.J. Sapienza. 2001. Social capital, knowledge acquisition, and knowledge exploitation in young technology-based firms. Strategic management journal, 6(7), 587-613.