|
Povzetek
Zgodovina slovenskega naroda, kot tudi zgodovina slovenskega jezika, je izredno zanimiva.
Na razvoj slovenskega jezika so mo?no vplivali razli?ni zgodovinski dogodki. Pravzaprav bi lahko rekli, da se je slovenski jezik razvijal vzporedno z razvojem slovenskega naroda. Razvoj knjižnega jezika pa je zahteval tudi razvoj poslovno-uradovalnega jezika, ki se je na za?etku uresni?eval v razli?nih preprostih obrazcih in zapisih, saj je bil namenjen preprostim, velikokrat tudi nepismenim ljudem, kasneje pa je prešel v jezik uradikov, najve?krat s predpisano obliko. V ?lanku je prikazan razvoj poslovno-uradovalnega jezika po stoletjih. Predstavljeni so dokumenti, na katere so med svojim raziskovanjem naleteli razli?ni raziskovalci.
Klju?ne besede: poslovni jezik, uradovalni jezik, zgodovina, knjižnji jezik
Abstract
The history of the Slovenian nation, as well as the history of the Slovenian language is very interesting. The development of the Slovenian language is strongly influenced by different historical events. In fact we could say that the Slovenian language developed parallely with the development of the Slovenian nation. Consequently the development of literary language also requires the development of business and the official language which are initially represented as a variety of simple forms and records because it was designed for simple often illiterate people. And was later passed into the official language often with the prescribed form. The article shows development of business and official language through centuries. Presented are the documents which were researched by various researchers.
Keywords: business language, official language, history, literary language
UVOD
Tako kot jezik nasploh, se neprestano spreminja tudi poslovni in uradovalni jezik. Novak (1980, str. 7-25) ugotavlja, da spremembe nastajajo zaradi razli?nih vzrokov. Po eni strani zaradi potreb, ki jih jeziku narekuje družbeni razvoj, po drugi strani pa zaradi zahtev jezikovnega sistema. Veliko starih fraz in formulacij se umika novim, ki so bolj logi?ne in ekonomi?ne. Tako se je tudi v poslovnem jeziku uveljavilo na?elo ekonomi?nosti, logi?nosti in to?nosti. Legan Ravnikar (2009, str. 49-66) pa pravi, da so lastnost strokovnega poimenovanja imeli le izrazi, pri katerih sta bili izpolnjeni dve stvari:
• dejavnost je morala biti tako raz?lenjena, da da so se lahko pri?akovale razlike med pojavi;
• jezikovna zavest je morala biti toliko izdelana, da se je pojavila potreba po posebnih poimenovanjih za razli?ne stvari.
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 16. STOLETJU
?e izvzamemo rokopise pismenstva, so se strokovni izrazi prvi? pisno dokumentirano pojavili v dobi normiranja slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju. Razkol zahodnega krš?anstva je prinesel odlo?ilni preobrat tudi v razvoju slovenske krš?anske terminologije. Slovenski protestantski pisci so ustvarili krš?ansko terminologijo. Poimenovalni primanjkljaj so nadomeš?ali s preoblikovanjem starih katoliških terminov, tvorili nove besede in prevzeli ali prevedli besede iz nemš?ine in latinš?ine.
V drugi polovici 16. stoletja se oblikuje slovenski knjižni jezik, pojavi se prvi natisnjen zapis strokovnega izrazja v katekizmu in abecedniku. Pravno in upravno izrazje pokriva dva sistema in sicer biblijskega ter sodobnega, za katerega je bilo potrebno izrazje na novo prirediti. Na upravno podro?je segata dve verski knjigi in sicer TAr 1562 (Primož Trubar, ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE) in TC 1575 ( Primož Trubar, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA). Poleg cerkvenoupravnih imamo tudi zglede posvetne upravne slovenš?ine, kamor štejemo Khislov upravno-pravni razglasni list o novem vinskem davku iz leta 1570 in Reclov prevod vinogradniškega reda Gorne bukve iz leta 1582. To je zbirka administrativnopravnih in kazenskopravnih predpisov, ki je urejala življenje na slovenskem ozemlju od srede 16. do srede 19. stoletja v zapisani obliki (Legan Ravnikar, 2009, str. 49-66). Golec (2000, str. 141-155) pa je med raziskovanjem slovenskih dokumentov naletel na starejši priro?ni urbar gospostva Metlika, vendar pa je glavnina urbarja pisana v hrvaš?ini, saj je nastal v obdobju, ko je bilo omenjeno gospostvo pod hrvaškim fevdalcem. Urbar je iz leta 1593.
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 17. STOLETJU
Pravno in uradovalno izrazje je za?elo nastajati pod vplivom tujih predlog. Terminologija se je oblikovala ob prepletanju prvotnega slovenskega izrazja s prilagojenimi prevzetimi termini. Prvo doslej znano upravno besedilo je prevod latinskih besedil plemiških daril za maše ?ernjevski Bratovš?ini sv. Marije (1592–1603). V tem stoletju se je pove?alo število delno oficialnih besedil pravnega in upravnega zna?aja, kamor štejemo prisege, pri?evanja, oporoke in zasebna pisma. Znani so prisežni obrazci za škofove fevdnike na obmo?ju krške škofije (fevdna prisega krškemu škofu iz leta 1637), prisega iz sodne prakse v Vetrinijskem urbarju med letoma 1601–1609, prisega cesarju Ferdinandu III iz leta 1653 in Pliberška prisega iz druge polovice 17. stoletja. Tiskati so se za?ela prva poljudnostrokovna besedila. Tako dobimo razli?ne pratike, poljudne zdravilske knjige ter pou?ne sestavke, npr. vaje za ra?unstvo in abecednik (Legan Ravnikar, 2009, str. 49-66).
Golec (2000, str. 141-155) je pri raziskovanju in pregledovanju dokumentov in zapisov naletel na razmeroma pestro paleto uradnih zapisov v slovenš?ini, pri katerih gre najve?krat za najzgodnejše primere posameznih zvrsti slovensko pisanih dokumentov. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri dokumenti, ki jih je v svoji raziskavi našel in preu?eval Golec:
• prisežni obrazec za pri?e iz Grebinja na Koroškem, s skrajnega severnega roba slovenskega etni?nega ozemlja, je bil prepisan iz starejše predloge med letoma 1611 in 1614 in je najstarejše znano uradovalno besedilo v slovenš?ini;
• prisežni obrazec za pri?e s Ptujske Gore iz leta 1696 je edino datirano in z imenom prepisovalca uvedeno slovensko prisežno besedilo katere od trških pisarn;
• zastavni pismi župnika v Vodicah nad Ljubljano klju?arjem Marijine cerkve na Šmarni gori iz leta 1620. Gre za najzgodnejši prepis dveh potrditev o zastavah. V prvem pismu se župnik v prvi osebi zavezuje, da bo štirim poimensko navedenim klju?arjem vrnil posojen denar. Poleg župnikovega latiniziranega imena in naslova, sta na dokumentu tudi latinski dataciji na za?etku in koncu, ki dajeta dokumentu potrebni uradni zna?aj. Drugo pismo je zgolj kratka prošnja za vnovi?no posojilo in oblikovno ne gre za zastavno pismo temve? za nekakšen nadomestek z o?itno zadostno pravno veljavo. Pomen omenjenih zapisov je zelo velik, saj imamo opravka s prvotno samostojnima aktoma iz poslovnega življenja. Predvideva se, da gre za najstarejši izpri?ani poslovni akt v slovenš?ini in pred 19. stoletjem tudi za edino evidentirano zastavno pismo. Župnikovo pisno prošnjo pa lahko ozna?imo za najstarejše znano povsem slovensko pismo;
• zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625–1629. Omenjeni urbar je izginil brez sledu. Neohranjeni gradaški urbar bi za raziskovalce preteklosti in jezika imel veliko vrednost, saj ne gre le za najstarejši izpri?ani dokument te vrste (kontinuirano vodeni register podložniških obveznosti), ampak tudi za izjemen primer na slovenskem;
• Blejska podložniška pogodba o prodaji in nakupu. Gre za prepis kupoprodajnih listin iz leta 1625 in 1667. Pismo gospoš?inskega upravnika o prodaji in nakupu podložniške posesti, datirano 25. 2. 1625 se šteje kot najstarejša znana podložniška listina;
• opis meja deželskega sodiš?a Ortnek iz leta 1655. V ortneški gospoš?inski pisarni so meje deželnega sodiš?a najmanj eno stoletje zapisovali v slovenš?ini in zapise kontinuirano prepisovali v urbarje. Kot je bilo raziskano, je doslej najzgodnejši znani zapis v slovenš?ini te vrste;
• opis meja deželskega sodiš?a Višnja Gora po letu 1661. Opis ima slovensko in nemško razli?ico, kar kaže na obi?ajno prakso nastajanja tovrstnih zapisov. Gospoš?inski uradniki so se najlažje izognili pomotam, ?e so mejne to?ke zapisovali natanko tako, kot jih je ozna?evalo lokalno prebivalstvo.
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 18. STOLETJU
Nove družbene, politi?ne in gospodarske okoliš?ine, ter uvedba splošne šolske obveznosti leta 1774 in ustanavljanje trivialk, glavnih šol in normalk, so povzro?ile na?rtno oblikovanje slovenskega posvetnega strokovnega izrazja, ki je bila posledica razsvetljenskih gospodarskih reform Marije Terezije in Jožefa II. V uradovanju je za?el slovenski jezik presegati omejene okvirje in je v tiskani podobi prodrl v javno upravnopoliti?no poslovanje. O pomembnih gospodarskih, vojaških, finan?nih in zdravstvenih zadevah so se pojavila javna ob?na pisma in oznanila (patenti in kurende), ki so bili prevedeni v deželni jezik in natisnjeni. Najstarejši znani patent je iz leta 1754.
Iz prve polovice 18. stoletja so prišli na dan trije zaprisežni teksti:
• zaprisega pri?, navzo?ih pri ustni oporoki deželne svobodnice Ane Magdalene Šivic, 11.decembra 1734. Gre za zapis slovenske prisege, ki so jo pred neimenovano uradno instanco dali trije možje;
• prisega zidarjev s Kranjskega, ki so podirali beograjsko trdnjavo, z dne 4. marca 1744, ki je bila podana v uradu deželnega vicedoma v Ljubljani. Gre za prisego šestnajstih zidarjev, ki niso dobili pla?ila za podiranje beograjske trdnjave in za ?as preživet v dvomese?ni karanteni;
• prisega Jere Kremžar o utrpeli škodi. Gre za pri?ujo?o nedatirano prisego na samostojnem listku brez drugih podatkov, ki je shranjena z ostalimi samostojnimi listki, ki predstavljajo razne drobne ra?une, popise stroškov, kratka sporo?ila, zadolžnice in pozive podložnikom.
Opis meja deželskih sodiš?:
• odlomek opisa deželskosodnih meja gospostva Turjak iz leta 1767. Deželskosodne meje v slovenš?ini poznamo tudi iz odlomka, nastalega za sodne potrebe. Gre za opis spornega dela poteka meja, kjer sta dve gospostvi svoj mejni spor reševali v sodnem procesu;
• opis meja deželskega sodiš?a Ortnek iz leta 1739. Ortnek je edino znano gospostvo, v ?igar urbarje so skozi ve? desetletij kontinuirano vpisovali slovensko besedilo mejnega poteka;
• opis deželskosodnih meja gospostva Ortnek iz obdobja okoli leta 1750;
• opis deželskosodnih meja gospostva Bled iz leta 1749. Gre za slovenski opis blejskih deželskosodnih meja.
Golec (2001, str. 87-105) navaja tudi nekatera druga slovenska besedila, ki jih je odkril med svojim raziskovanjem:
• besedilo izob?enja za kršitelje redovnih zaobljub v samostanu klaris v Mekinjah iz 18. stoletja je edini med slovenskimi pisarniškimi izdelki, ki je nastal v cerkvenih krogih. Gre namre? za slovenski prevod latinskega obrazca izob?enja;
• zasebno pismo iz leta 1701, na podlagi katerega se je sprožil sodni proces pred kranjskim okrajnim sodiš?em. Pravzaprav gre za listek z žaljivo vsebino, kjer je v slovenskem jeziku zapisana besedna zveza »ljubeznivi pankrt«.
Iz druge polovice 18. stoletja pa je zaprisežni obrazec za mestne sodnike na Kranjskem, po katerem je priseglo 17 sodnikov iz razli?nih krajev. Iz istega ?asa je tudi prisega cestnega nadzornika.
Med zglede uradovalne slovenš?ine tega ?asa spadajo pri?evanja pod prisego, ki so jih pogosto zapisali dobesedno. Te prisege so po vsebini zelo razli?ne, med najdaljše pa spada o?iš?evalna prisega Jurija Fer?aja, ki se je v sodnem postopku izpovedal, kako je v samoobrambi ubil Mohorja Hrasta. V arhivih so se iz tega ?asa ohranile razli?ne pogodbe v slovenš?ini, med njimi je najstarejša iz Martjancev, v kateri dajejo v zakup cerkveni vinograd, pa kupoprodajna pogodba, ki jo je sklenil svobodnik iz Go? in kupno pismo iz Bleda. Nekaj je ohranjenih slovenskih pritožb in tožbenih pisem, napisan je obra?un mestnega sodnika in obra?un za prejeti denar (Pogorelec, 2011, str. 19-404).
V nadaljevanju je po Golec (2011, online) opisanih nekaj priseg in ostalih besedil:
• prisega predstavnikov tržanov Starega trga v Poljanah iz leta 1751 edina ni izdelek trške pisarne, temve? sodna prisega, nastala pred deželno pravdo v Ljubljani;
• med slovenskimi trgi se lahko samo Središ?e ob Dravi pohvali z ve? kot enim osamljenim prisežnim besedilom, nastalim pri trški upravi. Tu, ?eprav le v prepisu, ohranila edina službena prisega kakšnega trškega funkcionarja, prisega trškega sodnika. Drugi dve besedili iz 18. stoletja sta razli?ici prisežnega obrazca za novosprejete tržane in domnevno izvirata iz obdobja 1730–1740, sodniška prisega pa je iz ?asovnega razpona 1763–1783. Prisežni obrazec za sodnika je sicer povsem kajkavski in sploh najkrajša med obravnavanimi prisegami. Na drugi strani je središka tržanska prisega najdaljše trško prisežno besedilo;
• prisežni obrazec za novosprejete tržane iz Ljutomera, napisan med letoma 1717 in 1724, je najstarejša prisega te vrste in brez znane nemške predloge;
• prisega skupine zidarjev s Kranjskega, zapisana leta 1744 v uradu deželnega vicedoma v Ljubljani, sodi v zanimiv kontekst, saj so prisegli možje, ki so nekaj let prej najprej zidali in nato podirali beograjsko trdnjavo. Besedilo je koncept z mnogimi popravki, sprotni prevod iz nemške predloge, ki (še) ni doživel ?istopisne, pravopisne in jezikovne redakcije; tako ponuja vpogled v prvo stopnjo nastajanja slovenskih uradovalnih besedil, kar je med obravnavanimi prisegami, samimi ?istopisi, edini tak primer;
• prisega višnjegorskih ?evljarjev in usnjarjev iz leta 1708 je edina sodna prisega v slovenš?ini, ki je potrjeno nastala pred vicedomskim sodiš?em v Ljubljani, in najzgodnejše slovensko prisežno besedilo kakšne neagrarne poklicne skupine sploh, vrhu vsega pa za zdaj osamljena prisega skupine mestnih obrtnikov;
• prisežni obrazec za novosprejete tržane, nastal med letoma 1788 in 1800, so uporabljali v trgu (Sv.) Lenart v Slovenskih goricah. Njegov avtor, lenarški doma?in, je med pisci trških priseg eden od samo dveh, katerih izvor in življenjsko pot poznamo od rojstva do smrti;
• v Metliki pa sre?amo celo poro?no mati?no knjigo vodeno v slovenskem jeziku (1716-1719).
Proces kon?nega ustaljevanja slovenskega jezika v 18. stoletju je zaznamovan s politi?nimi in socialnimi okoliš?inami. Kakor so bila uradovalna besedila do tedaj poloficialna, saj so jih hranili pretežno v arhivih, se sedaj pojavijo tiskani uradni prevodi cesarskih patentov. Reforme so vpeljale ?edalje bolj dosleden birokratski sistem. Uradništvo je moralo uradovati enotno, vendar pa vseeno prevladuje nemš?ina, kot enotni povezovalni jezik (Pogorelec, 2011, str. str. 19-404).
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 19. STOLETJU
Pri?evanja o jeziku iz francoske dobe kažejo na povsem nova razmerja v jezikovni zgodovini. Slovenski jezik je vse vidneje prodiral v javno življenje, saj so ohranjeni dokumenti boja za priznanje pravic, za uradovanje, za poslovanje in podobno. Razvoj šol in javni pristop sta pospešila razvoj slovni?nega znanja. Dobili smo vrsto posebnih jezikovnih priro?nikov, med katerimi je tudi priro?nik za uradnike (Pogorelec, 2011, str. 19-404).
V prvi polovici 19. stoletja se je slovenski jezik vedno bolj ?lenil. V tem ?asu so bili najbolj znani prevajalci Kumerdej, Linhart, Vodnik in Metelko. Slednji je po Kopitarjevih smernicah oblikoval uradovalno-poslovno zvrst knjižnega jezika do leta 1846. Uradovalni jezik je bil prepleten z novimi tvorjenkami, terminološkimi besednimi zvezami, sopomenkami, opisi in prispodobami. Legan Ravnikar (2009, str. 49-66) tudi navaja, da so pravni jezik pospešeno razvijali izobraženi pravniki. V Mikloši?evem prevodu državnega zakonika Ob?edržavljanski zakonik za vse nemške dedne dežele avstrijskega cesarstva iz leta 1849 se je oblikovalo uradovalno in pravno izrazje. Leta 1850 je Ivan Navratil sestavil dvojezi?no slovnico z uradovalno-pravnimi obrazci, namenjeno vsem uradnikom, ki niso dobro poznali slovenskega jezika. Poklicni pravniki Luka Svetec, Radoslav Razlag in Matej Cigale so prevajali deželne zakonike. Ravno slednji je leta 1850 prevzel skrb za oblikovanje slovenske pravne in uradovalne terminologije kot dosmrtni prevajalec državnega zakonika. Terminološko delo je bilo v drugi polovici 19. stoletja zelo pestro, najbolj na pravno-politi?nem podro?ju. Izšel je Državni zakonik v slovenš?ini (Legan Ravnikar, 2009, str. 49-66).
Izredno spremembo v razvoju uradovalne slovenš?ine je prinesla sreda 19. stoletja. 1849 je za?ela Avstrija izdajati državne in deželne uradne liste, ki so imeli za razvoj slovenskega jezika zelo velik pomen. V uvodu v državni uradni list je bilo povedano, da bo imel deset izdaj, med njimi tudi slovensko, kar je pomenilo uradno priznanje slovenš?ine. Leta 1848 je bil izdan Ob?ni državni zakonik in vladni list za avstrijansko cesarstvo in je bil prvi slovenski naslov uradnega lista, ki je prinašal zakone in uredbe za vse cesarstvo (Melik, 2000, str. 253-255).
Golec (2001, str. 87-105) navaja, da sta se iz 19. stoletja ohranila dva slovenska dokumenta, kot plod poslovanja med tamkajšnjimi svobodniki, in sicer:
• kupoprodajna pogodba med Jožefom Šivicem in Jožefom Vovkom;
• zapis o dolgovih goškega svobodnika Mihe Sorta.
Tudi v tem ?asu so se pojavile razli?ne prisege in prisežni obrazci. Povzeto po Golec (2011, online) so iz tega ?asa najbolj znani naslednji dokumenti:
• prisežna obrazca iz ?renšovcev, za novosprejete ?lane ceha in cehovske mojstre je iz leta 1823 in sta za zdaj najstarejši znani prisegi v prekmurš?ini;
• službeni prisegi rudarjev rudnika živega srebra v Idriji, prva iz leta 1829 in druga iz okoli 1840, sta med obravnavanimi besedili dosegli najve? uporabnikov. Pri?ata o ute?enem zapriseganju rudarjev v slovenš?ini, ki je segalo veliko dlje v preteklost, a za zgodnejši ?as ni dokumentirano. Obe besedili sta razmeroma obsežni in bogati z rudarsko-upravno terminologijo.
POSLOVNO URADOVALNI JEZIK V 20. STOLETJU
Po propadu Avstro-Ogrske je 4. 11. 1918 za?el izhajati Uradni list, ki se je imenoval Uradni list narodne vlade SHS:
• 1. 2. 1919 se je preimenoval v Uradni list deželne vlade za Slovenijo;
• 10. 8. 1921 v Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo;
• 7. 1. 1929 v Uradni list dravske banovine;
• 20. 11. 1929 v Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine;
13. 5. 1930 v Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine. Tako kot se je Uradni list preimenoval v Službeni list, so se spreminjali nekateri slovenski izrazi v srbske (Melik, 2000, str. 253-255).
V besedila vdirajo prvine pogovornega jezika in vojaškega žargona, kar je glede na ?as razumljivo. Gradivo iz ?asa NOB, ki ga je Bešter (1986, str. 282-288) raziskovala, je pokazalo pestro sliko stalnih oblik sporo?anja. Tako se v tem ?asu najdejo razli?ni zapisniki, poro?ila, okrožnice, navodila, razglasi, povelja in ukazi, propustnice, odpustnice iz vojske in podobno. Dopisi v najožjem smislu imajo tudi razli?no vsebino. Iz tega ?asa najdemo razli?na vabila, opravi?ila, prošnje, opozorila, pritožbe in podobno. Besedila so bila pisana po standardnem vzorcu z možnimi odstopanji. Tako so poro?ila zajemala tako vojaško kot tudi uradovalno podro?je, saj je bila vsebina podana strogo po sistemati?nih to?kah. V besedilih, ki so nastala v štabnih vojaških enotah je zaslediti veliko mero strokovnega besedila, s prvinami uradovalnega jezika. Razmerje pa je obrnjeno pri besedilih partijskih komitejev, kjer prevladujejo uradovalna besedila.
V ?asu NOB se je pojavil poveljevalni jezik. Vsa administracija, u?ni in govorni jezik so bili v slovenskem jeziku. Ohranjen je ve?ji del uradne administracije, med drugim partizanski zakon in partizanska prisega, ohranjeno je tudi veliko propagandno gradivo. Kar ni bilo izvirno pisanega v slovenskem jeziku, je bilo vanj prevedeno. V skladu s sklepi II. zasedanja Avnoja o narodni enakopravnosti narodov Jugoslavije ter nujnimi zahtevami razvijajo?e se NOB Slovenije je Glavni štab Slovenije NOV in POS izdal tudi formalni odlok o slovenskem poveljevanju, kateremu so priložena tudi slovenska povelja (Avši?, 1969, str. 97-103).
POSLOVNO URADOVALNI JEZIK DANES
Za poslovno-uradovalni jezik velja, da je tog, suhoparen, brez umetniških okraskov, vendar
kljub temu u?inkovit. Gre za ustaljen jezik, saj temelji na uporabi besedilnih vzorcev in obrazcev, kjer se besedila velikokrat ponavljajo. Proti koncu 20. stoletja je bil slovenski poslovni in uradovalni jezik v praksi, v šolah in v teoriji v slabem položaju. Kot pravi Novak (1980, str. 7-25), kmalu po svetovni vojni ni bilo dovolj usposobljenega kadra za sestavljanje poslovnih spisov. Zaradi tega, je bilo boljše ali slabše pisanje poslovnih spisov odvisno od zavzetosti posameznika. Glavni dokaz za to so zelo pogosta jezikovno neprimerna poslovna besedila. Znaten vpliv na položaj poslovnega in uradovalnega jezika je imela akcija slovenš?ina v javnosti, ki je tekla od leta 1975 naprej.
ZAKLJU?EK
Prav vsak zgodovinski dogodek je vplival na razvoj jezika. Pa naj gre za obdobje preporoda jezika ali njegovega zatrtja. Lahko bi celo dejali, da je ideja po zatrtju slovenskega naroda, kot tudi jezika, še vzpodbudila njegovo ohranitev in razvoj.
Slovenski jezik se je prav gotovo razvijal vzporedno z razvojem slovenskega naroda. Posledi?no pa so razvoj knjižnega jezika, predvsem pa nastale politi?ne in gospodarske razmere zahtevali tudi razvoj poslovno-uradovalnega jezika, ki je na za?etku predstavljal razli?ne preproste obrazce in zapise, saj je bil namenjen preprostim, velikokrat tudi nepismenim ljudem, kasneje pa prešel v jezik uradikov, najve?krat s predpisano obliko.
Med samim raziskovanjem in pregledovanjem razli?ne literure in ?lankov sem ugotovila, da je poslovno-uradovalni jezik relativno dobro raziskan. Predvsem je narejenih veliko raziskav poslovno-uradovalnega jezika in dokumentov iz 17. In 18. stoletja, saj se je iz tistega ?asa ohranilo veliko dokumentov, ki se hranijo v razli?nih arhivih.
VIRI IN LITERATURA
1. Avši?, J. O poveljevalnem jeziku NOB Slovenije. Jezik in slovstvo, 1969, letnik 14, številka 4, str. 97-103.
2. Bešter, M. Jezik v narodnoosvobodilnem boju. Jezik in slovstvo, 1986, letnik 31, številka 8, str. 282-288.
3. Golenc, B. Iz zgodovine pisarniške slovenš?ine v 1. polovici 18. stoletja: Arhivi: Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, 2001, letnik št. 1, str. 87-105.
4. Golenc, B. Iz zgodovine uradovalne slovenš?ine 17. stoletja: Arhivi: Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, 2000, letnik št. 2, str. 141-155.
5. Golec, B. Trške in poklicne prisege (online). 2011. Dostopno na internetu na naslovu: http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/html/prisege2-back.1_div.1_div.2.html
6. Legan Ravnikar, A. Razvoj slovenskega strokovnega izraza: Terminologija in sodobna terminografija: Ljubljana: ZRC SAZU, 2009, str. 49-66.
7. Melik, V. Uradovalna slovenš?ina: Slovensko jezikoslovje danes in jutri: Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000, str. 253-255.
8. Novak, F. Poslovni in uradovalni jezik: Ljubljana: ?GP Delo – TOZD gospodarski vestnik, 1980, str. 7-25.
9. Pogorelec, B. Zgodovina slovenskega knjižnjega jezika: Jezikovni spisi 1: Ljubljana: Lingua Slovenica Fontes, 2011, str. 21-404. |
