DR. BOGDAN KAV?I?: MEHKE INOVACIJE

Povzetek

Inovacije so splo�no priznane kot eno najpomembnej�ih gibal gospodarskega in dru�benega razvoja.

Vendar �e vedno ni vseobse�ne enotne definicije inovacije. Gre za pojav, ki se �e vedno razvija in spreminja. Tradicionalno so bile pozornosti dele�ne predvsem tehnolo�ke (funkcionalne) inovacije. Metodologija OECD (Oslo Manuel: 2005) lo?uje proizvodne, procesne, tr�enjske in organizacijske inovacije. V zadnjem desetletju pa se pove?uje tudi pozornost mehkim inovacijam, ki jih druge klasifikacije sploh ne vklju?ujejo ali pa le delno. Gre za inovacije, ki ne spreminjajo funkcionalnih lastnosti proizvodov in storitev, ampak u?inkujejo na ?lovekova ?utila in razum. Tipi?ne so za kulturno in kreativno industrijo. Ta industrija sodi med najhitreje rasto?e panoge, je med najve?jimi zaposlovalci in manj ob?utljiva za gospodarsko krizo od drugih. Lahko pa so zdru�ene s funkcionalnimi inovacijami in dolo?ajo na?in, kako le-te delujejo na uporabnika. Kljub temu jo uradna statistika (�e) ne spremlja.

Abstract
Innovations are generally recognized as one of the most important drivers of the economic and social development. But there is still no integral uniform definition of innovation. It is a phenomenon which has still been developing and changing. Traditionally the attention was put especially on the technological (functional) innovations. The methodology of OECD (Oslo Manuel: 2005) distinguishes manufacturing, operational, marketing and organizational innovations. In the last decade increasing attention has been devoted to soft innovations which are not included by other classifications or are included only partly. These are innovations that do not change functional properties of the products and services but have an influence on human sense and intelligence. They are typical for cultural and creative industry. This industry belongs to the most quickly developing branches. It is among the largest employers and is less sensitive about the economic crisis as other branches. They can be associated with functional innovations and define the way in which the latter influence on the user. Still, the official statistics has not accompanied it (yet).

Klju?ne besede: definicija inovacij, klasifikacija inovacij, mehka inovacija, kulturna in kreativna industrija.

Key words: definition of innovation, klasifikation of innovation, soft innovation, cultural and creative industry

1. KAJ JE IN KAJ NI INOVACIJA

?eprav je �inovacija� izraz, ki ga pogosto uporabljajo �iroki sloji prebivalstva, vsebina tega pojma za enkrat �e ni enozna?no in celovito opredeljena. Vzrok je - enostavno re?eno � v kompleksnosti in raznolikosti vsebine in uporabe pojma.

Te�ave pri definiranju pojma inovacija se za?no �e pri razlikovanju, kaj sploh je inovacija oziroma, kaj ni inovacija. Vzroki so zlasti naslednji:
� Razlikovanje med inovacijo in imitacijo. Te�ko je npr. razlikovati med inovacijo in imitacijo: Ali je tisti, ki prvi uspe�no uvede neko novost v firmo, inovator, ?etudi je podobno novost v neki drugi firmi uvedel �e nekdo drugi? Vendar uvedba iste novosti v drugi firmi skoraj nikoli ni povsem enaka kot v prvi. Gre za druga?ne tehni?ne pogoje, za druga?ne ljudi, razlike v procesih itd. Kje je meja med enakostjo in razli?nostjo, pa je v konkretnem primeru zelo te�ko razmejiti. Zato na splo�no �tejejo, da je prva uvedba iste novosti v vsaki organizaciji inovacija. Tak�en problem je recimo tudi pri avtomobilih: koliko mora biti razli?en eden od drugega, da ne gre za kopiranje.
� Medsebojna povezanost inovacij. Nadalje so inovacije tudi povezane med seboj. Sprememba proizvoda npr. skoraj vedno zahteva tudi spremembo procesa njegove izdelave. Ta pa zahteva spremembe v vsebini in organizaciji delovnih mest. Tr�enje novega proizvoda praviloma zahteva spremembe tudi v ogla�evanju, distribuciji in na?inih prodaje. Torej je vpra�anje, kaj obsega posamezna inovacija: le posamezno podro?je (npr. proizvod) ali celoto (tudi proces, tr�enje in organizacijske spremembe. Drug vidik povezanosti inovacij je njihova povezanost v procesu (?asu) spreminjanja proizvoda. Inovacije so kontinuiran proces. Dana�nji avtomobil je npr. bistveno razli?en od prvih modelov, ki so se pojavili na trgu. Sodobni tipi avtomobilov vsebujejo veliko �tevilo inovacij, ki so bile dodane postopno. Prve verzije novih proizvodov so navadno precej grobe, nezanesljive. �ele kasnej�a dopolnjevanja jih naredijo privla?ne za uporabnike. Prvi vlaki so npr. imeli komaj kaj prednosti pred konjsko vprego. Kasneje pa so konjsko vprego skoraj povsem nadomestili, najprej pri prevozih na dalj�e razdalje. Dandanes pa �e mnogi kmetje konj sploh nimajo ve?.
� Za?etna usmerjenost na tehnolo�ke inovacije. Pozornost je bila skoraj do konca prej�njega stoletja usmerjena predvsem na inovacije v proizvodnji izdelkov (tehnolo�ke inovacije). Kasneje se je pokazalo, da inovacija pomeni pomembno sestavino razvoja na vseh podro?jih ?lovekove dejavnosti, tudi v storitvah, upravi in tretjem sektorju. Je pa �e vedno najve? pozornosti namenjeno tehnolo�kim inovacijam. Vzrok je preprost: tehnologija je eden poglavitnih dejavnikov razvoja posamezne dru�be in ?love�tva v celoti. Seveda ne edini.

Ena novej�ih definicij inovacije je naslednja (Oslo Manual 2005, 44): �Inovacija je uvedba novega ali pomembno izbolj�anega proizvoda (dobrine ali storitve) ali procesa, nove marketin�ke metode ali nove organizacijske metode v poslovno prakso, organizacijo delovnega mesta ali zunanje odnose.� Tak�na opredelitev vklju?uje veliko raznolikost mo�nih inovacij. Vklju?uje vse dejavnike, ki so potrebni za izbolj�anje procesa ali proizvoda in njegovo uspe�no uveljavitev na trgu. Je pa �e vedno usmerjena predvsem na podro?je gospodarskih dejavnosti.

2. RAZNOVRSTNOST INOVACIJ

�e hitra analiza tega, za ozna?evanje ?esa se uporablja oznaka inovacija in pridevnikov, povezano s katerimi, se ta pojem uporablja, poka�e veliko raznolikost. Napa?no bi torej bilo, ?e bi inovacijo razumeli kot nekaj natan?no opredeljenega. To ne velja samo za preteklost. Tudi dandanes v strokovni literaturi najdemo precej vsaj deloma razli?nih definicij inovacije. Gre za usmerjanje pozornosti na nove vidike, za pripisovanje razli?ne te�e razli?nim sestavinam itd.

Med prvimi, ki so opredelili razli?ne vrste inovacij, je bil ekonomist Joseph Schumpeter (1883�1950). Razlikoval je pet vrst inovacij (po Faberger 2005, 6�7):
1. novi proizvodi,
2. nove metode proizvodnje,
3. novi viri dobav,
4. izkori�?anje novih trgov in
5. novi na?ini organizacije poslovanja.
Ta klasifikacija uglednega ekonomista, ki je pravzaprav za?etnik znanstveno teoreti?ne obravnave inovacij v ekonomiji, upo�teva predvsem ekonomske vidike. Kasneje so se kot pomembni pokazali tudi drugi. Do nedavna so posebej ekonomisti inovacijo tradicionalno opredeljevali kot uvajanje novosti v procesu (procesna inovacija) ali uvajanje novega proizvoda (proizvodna inovacija) (Green Paper on Innovation 2010, 4).

Inovacije se med seboj bistveno razlikujejo glede na velikost u?inkov, ki jih povzro?ijo. Gre lahko za inovacije, ki imajo le majhne u?inke ali posledice. Te obi?ajno ozna?ujejo v organizacijah kot koristni predlogi. Zbiranje takih inovacij je v organizacijah del sistema mno�i?ne inovacijske dejavnosti (ve? o tem v: Kav?i?. 2008, str. 141-142). Te vrste inovacij imajo sicer posamezno majhne u?inke. Njihova mo? pa je v mno�i?nosti, ko se njihovi u?inki kumulirajo. Tedaj so njihovi u?inki lahko veliki, tudi merjeno z denarjem. Inovacije pa lahko imajo tudi zelo velike u?inke. V takih primerih jih ozna?ujemo kot odkritja ali iznajdbe. Tak�ne inovacije, kot je npr. bila iznajdba parnega stroja ali elektrike, lahko povzro?ijo celo spremembo temeljnega na?ina dru�bene proizvodnje (tehnolo�ko revolucijo). Tak�ne inovacije ozna?ujejo tudi kot prebojne ali radikalne inovacije. Povzro?ijo, da se postopno opusti uporaba enega (starega) na?ina proizvodnje (recimo parnega pogona v industriji) in uvede nov na?in (recimo elektri?ni pogon). Vmes med koristnimi predlogi in radikalnimi inovaciji pa je seveda veliko stopenj razli?no u?inkovitih inovacij.

Poleg navedenih bi lahko na�li �e vrsto predlogov klasifikacije inovacij (npr. na poklicne in nepoklicne, inovacije znotraj in zunaj firme, avtonomne in sistemske, itd). Posebej ka�e omeniti, da je skoraj vsaka dr�ava razvijala svoj sistem razumevanja in ukvarjanja z inovacijami.

Razli?ne opredelitve inovacij pa niso omogo?ale mednarodno primerljivega in dolgoro?no primerljivega sistemati?nega raziskovanja inovacij, je bilo potrebno izdelati enotne definicije, klasifikacije itd. Tega posla so se lotili strokovnjaki v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in v tem okviru sta nastala dva priro?nika: Frascati Manual (2002, s kasnej�imi dopolnili � zadnjimi 2012) in (skupaj z Evropsko komisijo in Evrostatom) Oslo Manual (2005). Slednji vsebuje tudi klasifikacijo vrst inovacij in sicer na: proizvodne, procesne, tr�enjske (marketin�ke) in organizacijske inovacije. Ta klasifikacija je bila �iroko sprejeta in prakti?no prevladuje v strokovni literaturi o inovacijah in pri njihovem empiri?nem raziskovanju. Zato jo povzemam po Oslo Manual (2005, str. 46-52):
a. Proizvodna inovacija je uvedba proizvoda ali storitve, ki je nov(a) ali pomembno izbolj�an(a) glede na svoje lastnosti ali predvideno uporabo. To vklju?uje pomembne izbolj�ave v tehni?ni specifikaciji, sestavinah ali materialu, vgrajeno programsko opremo, prijaznost do uporabnikov ali druge funkcionalne zna?ilnosti. Pojem �proizvod� vklju?uje tako dobrine kot storitve. Inovacija lahko vklju?uje novo znanje ali pa novo kombinacijo obstoje?ega znanja ali tehnologije. Nov proizvod se mora pomembno razlikovati po svojih zna?ilnostih ali predvideni uporabi od proizvodov, ki jih je firma �e proizvajala. Primer proizvodne inovacije: kamera v prenosnem telefonu, primer storitvene inovacije: internetno ban?ni�tvo.
b. Procesna inovacija je uporaba nove ali pomembno izbolj�ane proizvodnje ali distribucijske metode. Vklju?uje pomembne spremembe v tehnikah ter strojni in/ali programski opremi. Lahko je namenjena zmanj�anju proizvodnih stro�kov ali stro�kov distribucije, pove?anju kakovosti, proizvodnji ali distribuciji novih ali pomembno izbolj�anih proizvodov. Metode proizvodnje vklju?ujejo tehnike, strojno in programsko opremo za proizvodnjo dobrin ali storitev. Primer je lahko uvedba nove avtomatizirane opreme v proizvodno linijo ali uporaba ra?unalni�ko podprtega na?rtovanja razvoja proizvoda. Procesna inovacija vklju?uje tudi nove ali pomembno izbolj�ane metode za izvajanje ali zagotavljanje storitev. Primer: uvedba sledilne naprave GPS na tovornjake, nov rezervacijski sistem v potovalni agenciji.
c. Tr�enjska (marketin�ka) inovacija je uporaba nove marketin�ke metode, ki uvaja pomembne novosti v na?rt proizvoda ali njegovo pakiranje, plasiranje proizvoda, promocijo proizvoda ali njegovo cenitev. Njen namen je bolj�e zadovoljevanje potreb uporabnikov, odpiranje novih trgov ali novega pozicioniranja proizvoda na trgu s ciljem pove?anja prodaje. Pomembna razlo?evalna lastnost tr�enjske inovacije v primerjavi z drugimi marketin�kimi instrumenti firme je v tem, da metoda poprej v firmi ni bila uporabljena. Mora biti del novega koncepta tr�enja, ki se pomembno razlikuje od doslej uporabljenih pristopov. Tr�enjska inovacija vklju?uje pomembne spremembe v obliki proizvoda, ki so del novega koncepta tr�enja. Mi�ljene so spremembe v obliki proizvoda ali njegovem videzu, ki pa ne spreminjajo njegovih funkcionalnih karakteristik. Vklju?ujejo tudi spremembe v pakiranju proizvodov, kot npr. hrane, pija?e, detergentov, pri katerih je pakiranje bistvena sestavina videza proizvoda. Primer je npr. nova linija pohi�tva, ki mu daje druga?en, nov videz in pove?uje njegovo privla?nost. Vklju?uje tudi pomembne spremembe v obliki, videzu ali okusu hrane ali pija?e. Primer je uvajanje novih okusov za nov segment potro�nikov. Ali povsem nove oblike steklenice, ki je privla?na za nove tr�ne segmente. Nove marketin�ke metode pri plasiranju proizvodov se nana�ajo predvsem na uporabo novih tr�nih kanalov. Tr�ni kanali so uporabljene metode prodaje dobrin ali storitev uporabnikom. Mednje ne sodijo logisti?ne metode, kot prevoz ali skladi�?enje proizvodov. Primer nove tr�enjske metode je prva uvedba fran�izinga.
d. Organizacijska inovacija je uporaba nove organizacijske metode v poslovni praksi firme, organizaciji delovnega mesta in odnosih firme navzven. Njen namen je pove?anje rezultatov firme z reduciranjem administrativnih ali transakcijskih stro�kov, pove?anje zadovoljstva na delovnem mestu (in s tem produktivnosti dela), pridobivanje dostopa do netr�nega sredstva (npr. nekodificirano zunanje znanje) ali zmanj�anje stro�kov zalog. Pomembna razlikovalna lastnost organizacijske inovacije glede na druge organizacijske spremembe je uporaba organizacijske metode, ki poprej v firmi �e ni bila uporabljena. Sedaj pa je bila uporabljena kot rezultat strate�ke odlo?itve mened�menta. Organizacijska inovacija v prakti?nem poslovanju pomeni uporabo nove metode organiziranja delovnih postopkov. Na primer uporabo novih metod izbolj�evanja u?enja ali raz�irjanja znanja v firmi.

3. MEHKE INOVACIJE

Od leta 2007 dalje se v strokovni literaturi za?enja pojavljati nova oznaka inovacij: mehke inovacije. Poznavanje posebne vrste inovacij, ki se ne vklju?ujejo v celoti v definicije po Oslo manual, je bilo prisotno �e prej. Satish (2011, str.1-2) navaja, da sta Bianchi in Bartolotti leta 1996 omenjala tako imenovano �formalno inovacijo�. To je inovacija, ki spreminja izdelek, ne da bi obenem nujno spreminjala njegovo funkcionalnost ali na?in proizvodnje. Podobno �e nekateri drugi avtorji. Gre za spremembe v proizvodih ali storitvah, ki so povezane z njihovo horizontalno diferenciacijo. O horizontalni diferenciaciji izdelkov govorimo, kadar obstoji na trgu ve? funkcionalno povsem primerljivih (prakti?no enakih) izdelkov. Vendar pri isti ceni izdelkov nekateri potro�niki izberejo dolo?en proizvod, drugi potro�niki pa drug proizvod. V tem primeru ne gre za objektivno preferenco na osnovi razlike v ceni ali funkcionalnosti ampak za subjektivno preferenco na osnovi ugajanja (Satish: 2011, str. 2; Stoneman: 2008, str.3). Nekateri imajo npr. radi avtomobil modre barve, drugi pa belega iste znamke in cene.

Mehka inovacija (angl.: soft innovation) je inovacija v blagu in storitvah, ki vpliva predvsem na njihovo estetsko in intelektualno privla?nost, manj pa na njihovo funkcionalnost (Stoneman 2010, 22). Gre torej za delovanje na ?utila uporabnika. Njihova bistvena lastnost je ustvarjalni vlo�ek inovatorjev, kar jih razlikuje od enoli?nih, ponavljajo?ih se prispevkov odvetnikov, mened�erjev, ra?unovodij itd. (Handke 2011, 3). Tipi?ni primeri tak�nih inovacij so:
- napisati in izdati knjigo,
- razvoj in posnetek novega CD-ja,
- napisati, vaditi in postaviti na oder novo gledali�ko delo,
- napisati scenarij, posneti in lansirati nov film,
- razviti in lansirati novo propagandno akcijo,
- razviti in lansirati novo modno kolekcijo,
- razviti in raz�iriti nove finan?ne instrumente,
- na?rtovati in izdelati novo pohi�tveno linijo,
- arhitektsko delo pri razvoju nove oblike gradnje,
- na?rtovanje novih motornih vozil itd.
Te vrste inovacij so bile doslej precej neopa�ene. Tudi dokumenti OECD, kot sta Oslo Manual in Frascati Manual, jih vklju?ujejo le deloma (predvsem kot tr�enjske in organizacijske inovacije). Pregled inovacij, tudi po Oslo Manualu, vklju?uje predvsem tehnolo�ke, to je produktne in procesne inovacije. Zanje se uveljavlja izraz funkcionalne inovacije (v nasprotju z mehkimi). V nadaljevanju bo govora predvsem o mehkih inovacijah (nekateri jih ozna?ujejo tudi kot estetske inovacije).

Mehke inovacije je smotrno razdeliti na dve vrsti. Ena vrsta vklju?uje inovacije v izdelke, ki na splo�no niso funkcionalne narave. Mehke inovacije v tem primeru pove?ajo njegovo/njeno estetsko privla?nost, druga?e re?eno: delujejo na ?utila ali intelekt. Tak�en primer uvedbe mehke inovacije je uvedba novih estetskih proizvodov ali variant proizvodov. Recimo nov CD, nova glasba, knjige, filmi, moda, video igrice, nova re�ija iste igre itd. Ti proizvodi so zna?ilni za proizvodnjo, ki se jo je v zadnjem ?asu prijelo ime �kreativna industrija� (kultura, mediji, umetnost ipd.) oziroma kreativna dejavnost, tudi kulturni sektor. Kreativna industrija se tradicionalnega razumevanja industrije razlikuje zlasti zaradi dveh razlogov: Prvi je, da je za to industrijo nujen kreativni vlo�ek; druga pa, da je v kreativni industriji nujna koordinacija vrste ustvarjalcev in drugih sodelavcev, da nastane tr�ni kulturni proizvod (Handke 2011, 3-4).

Druga vrsta pa so mehke (estetske) inovacije v proizvode, ki niso predvsem estetski, ampak funkcionalni. Torej proizvode, ki zdru�ujejo funkcionalne in estetske lastnosti. Lahko gre tudi za zdru�evanje funkcionalnih (tehnolo�kih) in estetskih inovacij. Na teh podro?jih proizvodnje imajo predmeti poleg funkcionalnih lastnosti lahko �e vrsto drugih nefunkcionalnih karakteristik. Gre predvsem za videz, otip, vonj, okus in zvok. Torej za delovanje na ?utila in intelekt. Pohi�tvo je za posameznika bolj prijetnega videza, hrana mu lep�e di�i, blago je prijetnej�e na otip, filmsko oblo�ena tableta aspirina se la�je pogoltne, izdelek manj onesna�uje naravo ipd. Lahko gre tudi za na?in, kako funkcionalne inovacije vplivajo na ?utila. V tem primeru so mehke inovacije lahko vklju?ene v funkcionalne. Mnogi novi proizvodi s tega podro?ja pa vklju?ujejo oboje, funkcionalno in mehko inovacijo. Nov tip avtomobila ima, recimo, manj�o porabo goriva, obenem pa je bolj prijeten na pogled (Stoneman 2010, 23-24).

Mehke inovacije so torej zna?ilne za posebno vrsto �industrije�, za katero se v tem stoletju uveljavlja izraz kulturna in kreativna industrija (KKI). V tej industriji so najbolj pogoste. Murovec in drugi (2012, str. 1) jih opisujejo takole: �Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo aktivnosti na sti?i�?u umetnosti, gospodarstva in tehnologije ter ustvarjajo simboli?ne proizvode, ki so mo?no odvisni od intelektualne lastnine...... V literaturi sicer lahko najdemo precej razli?ne definicije kulturnih in kreativnih industrij in tudi njihov obseg in klasifikacija �e ni sta povsem jasna. Povsem jasno pa je to, da predstavljajo jedro kreativne ekonomije.� Tudi izraz kreativna ekonomija se je za?el uporabljati v tem stoletju (2001). ?eprav je povezanost med kulturo in ekonomijo bila znana �e prej, pa je nova oznaka predvsem izraz spoznanja o velikem vplivu kulture na ekonomijo.

Preu?evanje oziroma spremljanje kulturne in kreativne industrije v Sloveniji je ote�eno, ker uradna statistika teh dejavnosti �e ne spremlja. zato so tudi na Ministrstvu za kulturo leta 2010 ob izdaji navedene knji�ice Kulturne in kreativne industrije po slovensko, morali podatke zbirati dodatno iz statisti?ne klasifikacije dejavnosti. Vanje so vklju?ili dejavnosti in zaposlene iz 35 �ifer dejavnosti (Kulturne in kreativne industrije po slovensko: 2010, strani niso ozna?ene). Koliko so bile te vklju?itve statisti?nih �ifer dejavnosti v kulturne in kreativne industrije natan?ne, ostaja neodgovorjeno vpra�anje. Po podatkih iz te publikacije, je bilo leta 2009 v Sloveniji v KKI zaposlenih 4% vseh zaposlenih prebivalcev (vklju?no s samozaposlenimi). Tolik�no �tevilo uvr�?a KKI med najmo?nej�e posamezne dejavnosti, saj zaposleni tudi v najpomembnej�ih posameznih dejavnosti dejavnostih le redko presegajo 5% vseh zaposlenih. Leta 2009 je bilo v KKI pribli�no enako �tevilo gospodarskih dru�b, kot samozaposlenih (ca 4.500). Podobne podatke navaja za Srbijo Spasi? (Spasi?: 2013). Navaja, da v svetu KKI prispevajo ca 7% k BDP in da KKI bele�ijo hitro rast zaposlovanja (med 5% in 20%) oziroma se zaposlenost v ?asu krize v teh dejavnostih zmanj�uje po?asneje kot v drugih dejavnostih. Najve? je aktivnih na podro?ju arhitekture, zalo�ni�tva in umetni�kega ustvarjanja.

Torej tudi opredelitev KKI ni enostavna in �e ni univerzalnih definicij. V Sloveniji je ministrstvo za kulturo januarja 2011 izdalo knji�ico Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Izhodi�?na ugotovitev je, da definiranje kulturnih in kreativnih industrij ni preprosta naloga. Pojem je bil k nam prenesen iz drugih jezikov, v katerih ima specifi?ne pomene. V Sloveniji je bila za?etna uporaba izraza �kulturna industrija�, sodobno uporabljen izraz pa so kulturne in kreativne industrije (KKI). V knji�ici je povzeta definicija kulturnih in kreativnih industrij, kot jo je podala leta 2010 Evropska komisija (Green paper 2010, 5), ki pravi: �Kulturne industrije� so tiste industrije, ki proizvajajo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki imajo takrat, ko se razvijejo, poseben atribut, uporabo in namen, ki utele�a in posreduje kulturno, izra�anje, ne glede na komercialno vrednost, ki jo lahko imajo. Poleg tradicionalnih umetnostnih podro?ij (scenske umetnosti, likovne umetnosti, kulturna dedi�?ina � z javnim sektorjem vred) zajemajo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, videoigre, nove medije, glasbo, knjige in tisk. Ta koncept je definiran v odnosu do kulturnega izra�anja ter Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnega izra�anja iz leta 2005.

�Kreativne (ustvarjalne) industrije� pa so tiste industrije, ki uporabljajo kulturo kot vlo�ek in imajo kulturno razse�nost, ?eprav so njihovi rezultati po ve?ini funkcionalni. Te industrije zajemajo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente vklju?ujeta v �ir�e procese in podsektorje, kot so grafi?no in modno oblikovanje ter ogla�evanje.

Kot navedeno, so mehke inovacije zna?ilne za kulturne in kreativne industrije. Vendar so prisotne tudi v drugih dejavnostih, tudi tistih, v katerih so inovacije ve?inoma funkcionalne narave. Gre predvsem za nove variante izdelkov in za proizvodne inovacije. Na teh podro?jih je pogosto te�ko lo?iti, kaj je mehka inovacija in kaj funkcionalna. Mnogi novi izdelki vklju?ujejo oboje, estetske in funkcionalne elemente. Zato je ugotavljanje, kdaj gre za mehko inovacijo, stvar razprave v posameznem primeru (Stoneman 2010, 113).

Ena najbolj prou?evanih industrij s tega vidika je prehrambena industrija, ki je najstarej�a industrija na svetu. Inovacije v prehrambeni industriji imajo obi?ajno funkcionalni in estetski karakter. Inovacije gredo v smeri tako vertikalne kot horizontalne diferenciacije. Trg za prehrambene izdelke je v Veliki Britaniji rasel po stopnji 15,8 % letno med 2002 in 2006. Med zelo prou?evanimi industrijami je tudi farmacevtska. Mehke inovacije se nana�ajo predvsem na estetske vidike. Npr. aspirin prodajajo sedaj v mnogih variantah � predvsem zaradi estetike, manj zaradi funkcionalnosti. Z vidika mehkih inovacij je zanimivo tudi podro?je finan?nih storitev (Stoneman 2010, 114�128).

V celoti gledano je pomen mehkih inovacij vse ve?ji tudi v tradicionalnih industrijah. Satish npr navaja, da so prav mehke inovacije lahko klju?ni dejavnik za doseganje tr�ne dominacije proizvodov drugih industrij (Satish: 2011, str. 8). Je pa za�?ita mehkih inovacij �e relativno slabo urejena, Stoneman npr. navaja, da jih ni mogo?e patentirati (Stoneman: 2008, str. 3). Da estetskih inovacij ni mogo?e patentirati velja za celotno Evropsko unijo torej tudi za Slovenijo. To so mi potrdili tudi na slovenskem Uradu za intelektualno lastnino (Kalu�a:15.9.2014 po e-mailu). Vzrok za to je vsaj delno v podcenjevanju mehkih inovacij v preteklosti. Deloma pa tudi v tem, da se na nekaterih podro?jih mehke inovacije zdru�ujejo s funkcionalnimi in so za�?itene preko funkcionalnih.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Mehke inovacije so dele�ne ve?je pozornosti �ele v zadnjem desetletju, ?eprav so jih poznali �e prej. So tipi?na vsebina dejavnosti, ki je ozna?ena kot kulturna in kreativna industrija. Gre za panogo, ki je po obsegu zaposlovanja med najmo?nej�imi, je zanjo zna?ilna hitrej�a rast kot v drugih panogah in v ?asu gospodarske krize manj�e zmanj�evanje zaposlenosti, jo uradna statistika ne spremlja. Zato ni enotnih opredelitev pojava niti enotne metodologije spremljanja in preu?evanja. Potrebno bi bilo mehke inovacije vklju?iti v mednarodno primerljivo in dolgoro?no spremljanje in preu?evanje (poleg proizvodnih, procesnih, marketin�kih in organizacijskih inovacij. To bi spodbudilo tudi statisti?no spremljanje in preu?evanje kulturne in kreativne industrije. Kazalo bi urediti tudi bolj�o za�?ito intelektualne lastnine s tega podro?ja.

VIRI:
1. FABERGER, J. (2005). Innovation, A Guide to Literature; v: The Oxford Handbook of Innovation. Oxford: Oxford University Press. Str. 1-27.
2. GREEN PAPER (2010). Unlocking the potential of cultural and creative industries. Brussel: European Commission
3. (2012, 6.th ed.) FRASCATI Manual: proposed standard practice for surveys on research and experimental development. Paris: OECD
4. HANDKE CH. (2011): Surveying innovation in the creative industry [Online]. Dostopno na: http://www.business.mmu.ac.uk/emaee/papers/26Handke.pdf [27.8.2011]
5. Kav?i? B. (2008): Usmerjanje ustvarjalnosti. Celje: Visoka komercialna �ola
6. Kulturne in kreativne industrije po slovensko (2011). Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Medvode [online]. Dostopno na: http://www.arhiv.mk. gov.si/ fileadmin/mk. gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/aktualno/2011/KKIPS/brosura-web-si.pdf [26.8.2014]
7. Murovec N. in drugi (2012): Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ekonomska fakulteta [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/CRPi_2010/CRP_V5-1020_Koncno_porocilo_01.pdf [28.8.2014]
8. (2005, 3rd ed.) OSLO Manual: Guidelines for Collecting and Interpreting Innovation Data. Pariz: OECD
9. Satish N.G. (2011): Soft Innovation: A case of Chinese design patents on pens [online]. Dostopno na: http://www.aspire.org.in/documents/soft-innovations-a-case-of-chinese-design-patents-on-pens.pdf [4.9.2013]
10. Spasi? Vladimir (2013) Kreativna industrija donosi 50 milijardi godi�nje [on line]. Dostopno na: http://www.kurir-info.rs/kreativna-industrija-donosi-50-milijardi-godisnje-clanak-986399 [26.8.2014]
11. Stoneman Paul (2008) Soft innovation: Changes in product aesthetics and aesthetics products [online]. Dostopno na: https://research.mbs.ac.uk/INNOVATION/ Portals/ 0/docs/seminar/ SOFTINNOVATIONpresentation.pdf [25.8.2014]
12. Stoneman, Paul (2010) Soft Innovation. Oxford: Oxford University Press