|
Povzetek
Razvoj digitalne tehnologije in svetovnega spleta je omogo?il, da je komunikacija dobila nove razsežnosti.
Multimedijska tehnologija se pojavlja na razli?nih podro?jih družbenega in poslovnega življenja. Namen prispevka je prikazati, kaj je prinesel razvoj digitalne tehnologije in svetovnega spleta na podro?ju gospodarstva. Podjetja so za?utila, kako nujna je prisotnost na spletu in kakšno težo ima dobra uporabniška izkušnja. U?inkovita pojavnost na spletu in uspešnost pa je pogojena s kvalitetno multimedijsko predstavitvijo. Multimedijske vsebine so postale nepogrešljiv dejavnik pri tržnem komuniciranju, torej pri oglaševanju izdelkov in storitev. Cilj prispevka je predstaviti poklice s podro?ja multimedije, po katerih se je v današnjem ?asu pojavila potreba in ki mladim nudijo podjetniško izkušnjo ter samozaposlitev.
Abstract
The development of digital technology and the Internet has enabled new dimensions in communication. Multimedia technology has been used in various areas of social and business lives. The purpose of this paper is to show what the development of digital technology and the Internet have brought about in economy. Companies have realised how essential their presence on the web is and what gravity a good user experience has. Effective presence on the web and success are conditioned by a high quality multimedia presentation. Multimedia content is becoming an indispensable factor in marketing communication, namely in advertising of products and services. The aim of this paper is to present professions in the field of multimedia, which are being needed today, and which offer entrepreneurial experience and self-employment to young people.
Klju?ne besede: multimedijske vsebine, digitalni mediji, poklici prihodnosti, trženje
Keywords: multimedia content, digital media, professions of the future, marketing
1 POMEN IN RAZVOJ MEDIJEV
1.1 MEDIJI
Pojem medij se uporablja na ve? na?inov. Po eni strani je nosilec neke informacije (besedilo, slika, zvok, animacija, video), po drugi strani pa je komunikacijsko sredstvo za shranjevanje in prenos medijskih vsebin (npr. DVD, spominska kartica, disk). Uporablja se tudi kot izraz za tehnologijo, ki jo potrebujemo pri izdelavi medijske vsebine (ra?unalnik, fotoaparat, kamera ...). Poseben pomen pa imajo množi?ni mediji, s katerimi se prenašajo medijske vsebine (radio, televizija, tisk). Za njih uporabljamo tudi izraz klasi?ni mediji.
1.2 MULTIMEDIJI
Multimedija ali ve?predstavnost je ve? kot medij, je kombinacija zvoka, besedila, slike in animacije, ki se predvajajo so?asno s pomo?jo ra?unalniške tehnologije in spodbujajo ve? razli?nih ?utov. Po eni strani je tehnološki pojem, ki pove, kako se predstavlja informacija, po drugi pa vsebinski, ki pove, kaj se predstavlja. Pod pojmom multimedije tako razumemo storitve in aplikacije za prenos in uporabo vsebin, ki vsebujejo kombinacijo besedila, zvoka, slike in animacije.
Multimedija se je široko razmahnila s pojavom multimedijskih ra?unalnikov in ra?unalnikov z zmogljivo strojno opremo, ki omogo?ajo predvajanje multimedijskih vsebin. Vsebine, ki jih ?lovek sprejema so?asno z razli?nimi ?uti, so bolj zanimive in hitreje zapomnljive. Zelo pomembno je, da pri uporabi multimedije uporabnik lahko posega v dogajanje, ga spreminja ter prilagaja po svojih potrebah in zahtevah.
Multimedija se pojavlja na razli?nih podro?jih družbenega in poslovnega življenja: zabava, umetnost, izobraževanje, industrijski inženiring – modeliranje in vizualizacija, medicina – diagnostika, robotska kirurgija, matematika, poslovni sistemi, znanstvene raziskave, spletna produkcija, izobraževanje – interaktivno študijsko gradivo, študij na daljavo, socialna omrežja in storitve ...
Podro?je multimedije se zelo hitro razvija in pojavljajo se vedno nove oblike komuniciranja. V sodobni informacijski družbi je postala osnova uspešnega poslovanja in u?inkovitega posredovanja informacij (http://static.studentski.net/files/st-programi-data/ulj/fe/multimedijske_komunikacije_1_st_predstavitveni_zbornik.pdf).
1.3 RAZVOJ MULTIMEDIJEV
Bliskovit tehnološki napredek je povzro?il revolucijo na podro?ju medijev, saj je medijsko tehnologijo približal oziroma naredil dostopno najširši skupini uporabnikov. Digitalna tehnologija in dostopnost svetovnega spleta sta spremenila na?in produkcije, distribucije in konzumiranja (medijskih) vsebin.
Spremenil se je tudi na?in pridobivanja in širjenja informacij ter vsebin, saj komunikacija ne poteka ve? enosmerno (eden v smeri množice), temve? veliko bolj demokrati?no in dvosmerno (vsi komunicirajo z vsemi).
Direktorat za medije je objavil raziskavo, iz katere je razvidno, da bo svetovni splet postal prevladujo?a komunikacijska platforma in da bo delež oglaševalskega kola?a, ki je v tem trenutku na voljo drugim medijskim platformam, migriral na splet. V Sloveniji je delež oglaševanja na spletu relativno skromen, saj znaša le okoli štiri odstotke, vendar pa iz leta v leto naraš?a. Posebno vlogo pri tem imajo socialni mediji, saj omogo?ajo sofisticiran, po meri uporabnika oblikovan na?in za interakcijo s potrošniki. Celo televizija nove generacije (pametna televizija, povezana televizija, hibridna televizija) je uspela integrirati internetne in spletne (Web 2.0) funkcije v svoj okvir delovanja (http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf).
Tabela 1: Dinamika vpisov v razvid medijev v obdobju od leta 2007 do 2013
Vir: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf
Razvidno je, da število vpisov medijev v razvid iz leta v leto raste. Opazna je razli?na dinamika vpisa med zvrstmi, to je med radijskimi programi, kjer se število v zadnjih petih letih skoraj ni spremenilo, in tiskanimi mediji ter elektronskimi publikacijami, kjer se število vpisanih medijev konstantno pove?uje.
1.4 RAZVOJ SPLETNIH MEDIJEV
Število novo vpisanih spletnih medijev oziroma elektronskih publikacij, kakor jih opredeljuje Zakon o medijih, v razvid medijev zadnja leta najbolj naraš?a. Zakon o medijih (https://zakonodaja.com/zakon/zmed/1-oddelek-racunalniske-medijske-komunikacije) jih definira kot medije, s katerimi fizi?ne ali pravne osebe razširjajo programske vsebine prek ra?unalniških povezav, tako da so dostopne širši javnosti, ne glede na njihov obseg. Vendar pa je takšna zakonska definicija, kot tudi celotno podro?je urejanja elektronskih publikacij glede na sodobne tehnološke pridobitve in izjemno hiter razvoj, že zastarela.
Tabela 2: Pregled števila spletnih medijev
Vir: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf
Iz zgornje tabele je razvidno, da število spletnih medijev iz leta v leto strmo naraš?a. Tako je bilo leta 2007 v razvid medijev vpisanih 163 elektronskih publikacij, leta 2013 pa že 412.
2 OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE V SPLETNIH MEDIJIH
2.1 PRIHODKI OD TRŽENJA
Bruto prihodki od oglaševanja v RS so v obdobju 2008–2013 stalno naraš?ali.
Pri tem se je najbolj pove?al obseg bruto prihodkov od oglaševanja v televizijskih programih, in sicer iz 285.217.479 EUR v letu 2008 na 554.756.300 EUR v letu 2013 oziroma za kar 269.538.821 EUR. Prav tako se je v zajetem obdobju opazno pove?al obseg bruto prihodkov od oglaševanja na spletu, in sicer za 9.660.568 EUR.
Tabela 3: Pregled bruto prihodkov od oglaševanja v Sloveniji v obdobju 2008–2013
Vir: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf
2.2 POMEN RAZVOJA SPLETA NA PODRO?JU PRODAJE IN TRŽENJA
Ljudje na spletu iš?emo podatke, se povezujemo, komuniciramo, nakupujemo. Tem tehnološkim in družbenim trendom sledijo tudi podjetja. Podro?ji, na kateri je vplival razmah interneta, sta tudi trženje in prodaja kot klju?ni funkciji za obstoj podjetja. Brez trženja ima podjetje veliko manj možnosti, da doseže ciljno ob?instvo in s tem na?rtovani dobi?ek. Targetiranje ciljne publike pa je veliko bolj ciljno naravnano ravno po zaslugi spleta.
Razvoju širokopasovnega interneta je sledil tudi razvoj spletne prodaje. V letu 2012 so slovenska podjetja ustvarila s spletno prodajo 3,9 % celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). Tista podjetja, ki so se v letu 2012 ukvarjala s spletno prodajo, pa so s tako obliko prodaje ustvarila 9,0 % celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). 15 % tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo kon?nim potrošnikom, 85 % pa s spletno prodajo drugim podjetjem in državnim organizacijam. Skoraj vsa podjetja s spletno prodajo (97 %) so naro?ila prek spletnih strani prejemala iz Slovenije, 43 % teh podjetij je naro?ila prejemalo tudi iz drugih držav ?lanic EU, 31 % teh podjetij pa tudi iz drugih držav. (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5859). Ta podatek je pomemben, ker spletno trgovanje omogo?a tudi ve?jo vklju?enost slovenskih podjetij v zunanjo trgovino.
Vse ve?ji dejavnik pri realizaciji prodaje je torej pojavnost podjetja na spletu. Sem sodi grafi?no dodelana spletna stran kot osnovna to?ka tržnih aktivnosti, oblikovno u?inkovite e-poštne akcije, strateško upravljanje socialnih omrežij, video produkcija za YouTube tržni kanal in še kaj.
2.3 STRATEGIJE SPLETNEGA TRŽENJA
Oglaševalska agencija E-media, d. o. o., in podjetje za digitalni marketing Poesis, d. o. o., navajata nekaj klju?nih strategij spletnega trženja, ki so nujne za izboljšanje e-poslovanja slovenskih podjetij (http://www.agencija-emedia.si/marketing-in-donosne-tehnike-spletnega-trzenja-za-izboljsanje-e-poslovanja/), predvsem pa so poceni:
- E-poštni marketing pomeni direktno posredovanje reklamnih sporo?il skupini ljudi, ki uporablja spletno pošto. Gre za kampanje, ki jih urejamo s spletnimi orodji za oblikovanje oglaševalskih akcij. Klju?no pa je, da lahko spremljamo uspešnost oglaševanja.
- Socialna omrežja: ?e se podjetje pravilno loti trženja preko Facebooka (ki je trenutno najbolj razširjeno socialno omrežje), ?e torej ustvari privla?no stran, lahko doseže ogromen krog potrošnikov.
Družbene medije uporablja za komuniciranje (povezovanje, ustvarjanje ali izmenjava informacij prek interneta s strankami, partnerji ali med zaposlenimi v podjetju) 37 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi osebami; med malimi podjetji je takih ve? kot tretjina (35 %), med srednje velikimi 42 % in med velikimi podjetji 65 % (velika podjetja jih uporabljajo v najve?jem obsegu). Od družbenih medijev uporabljajo podjetja v najve?jem obsegu družbena omrežja. Uporabniški profil na družbenih omrežjih (npr. Faceboook, LinkedIn, Google+ itd.) ima 34 % podjetij (okoli 2260 podjetij). 13 % podjetij (okoli 900 podjetij) ima uporabniški profil na spletnih straneh, ki omogo?ajo objavo, delitev multimedijskih vsebin – slik, videoposnetkov (npr. YouTube, Flickr, Picasa, SlideShare itd. (http://www.stat.si/novica_ prikazi.aspx?id=5799).
- Trženje preko ?lankov: podjetje lahko u?inkovito promovira svoje proizvode in storitve preko objav na spletu. ?lanki so tako odli?en na?in za pove?evanje obiska na spletni strani, poleg tega pa pomagajo tudi pri visokem prikazovanju v iskalnikih pod dolo?enimi klju?nimi besedami.
- YouTube tržni kanal je od 18. 3. 2014 prisoten na slovenskem obmo?ju (domena YouTube.si) in ga stroka ozna?uje kot »nov TV«, torej kot najve?ji potencial za globalno trženje za slovenska podjetja. Preko tega kanala je oglaševanje z uporabo viralnih video posnetkov zelo u?inkovito, ima velik doseg, omogo?a targetiranje ciljne publike in, kar je zelo pomembno, je sorazmerno poceni. Gre za multimedijske izdelke, za produkcijo katerih ni potrebna draga studijska oprema.
To je le nekaj na?inov trženja preko spleta, ki jih podjetja ne bi smela izpustiti pri svojih tržnih akcijah. Zagotavljajo ve?jo obiskanost spletne strani, ve? povpraševanja in posledi?no uspešnejše poslovanje.
2.4 DOBRA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA
V zadnjih letih se podjetja vedno bolj zavedajo, kako pomembna je dobra uporabniška izkušnja za uspeh njihovega izdelka ali storitve. Dobra uporabniška izkušnja odlo?a, ali bo izdelek, storitev na trgu uspela ali propadla. Ljudje se odlo?ajo za nakup izdelka ali storitve na podlagi tega, kaj le-ta prinaša v njihovo življenje in kako lahko izboljša kvaliteto življenja – potrošniki kupujejo izkušnjo, doživljaj, ki ga nudi izdelek ali storitev.
Pri oblikovanju multimedijskih vsebin je zato pomembno usklajevati tako zahteve marketinga in blagovne znamke kot vizualne identitete, oblikovanja in uporabnosti.
Uporabniška izkušnja (User Experience – UX) je veda, ki poskuša usklajevati ta podro?ja z dolo?anjem smernic za kakovostno oblikovanje spletnih strani in multimedijskih vsebin. Izhaja iz na?ela, da morajo biti spletna mesta u?inkovita in enostavna za uporabo.
Merilo uporabniške izkušnje je uporabnost na razli?nih podro?jih (npr.: uporabnost z vidika funkcionalnosti, oblikovanja, tehnologije). Vsa podro?ja skupaj tvorijo dobro uporabniško izkušnjo in predstavljajo najpomembnejši del ustvarjanja spletnih strani in aplikacij.
Ob pri?etku razvoja interneta se uporabnikom ni posve?alo pretirane pozornosti, danes pa so v središ?u pozornosti. V procesu izdelovanja spletnih strani in multimedijskih vsebin je potrebno posve?ati pozornost uporabnosti, uporabniški izkušnji in informacijski arhitekturi. Rezultat procesa pa naj bi bil kakovosten izdelek, ki nudi dobro uporabniško izkušnjo (http://uxdesign.com/ux-defined).
3 TRŽNE PRILOŽNOSTI NA PODRO?JU MULTIMEDIJE
Tržne priložnosti na podro?ju multimedije so številne. Omejili se bova le na tri podro?ja, ki se izredno hitro razvijajo.
3.1 IGRI?ARSKA INDUSTRIJA
Igrice predstavljajo pomemben del multimedijske produkcije. Poleg tega je igri?arska industrija pomembna gonilna sila razvoja strojne in programske multimedijske opreme. To podro?je je pomembna tržna niša, ki zaposluje veliko število razvijalcev programske opreme. Pri igricah je eden pomembnejših dejavnikov privla?en dizajn in dobra uporabniška izkušnja, kar pomeni, da morajo razvijalci programske opreme tesno sodelovati z oblikovalci. Po zaslužkih in vložkih predstavlja igri?arska industrija pomemben del globalne ekonomije, saj poznavalci njeno vrednost ocenjujejo na preko sedemdeset milijard ameriških dolarjev (Kova?i?, 2012).
Na igri?arskem podro?ju najdemo nešteto možnosti razvoja multimedije in njenega trženja.
3.2 INTERNET STVARI
Zelo pomembno podro?je razvoja informacijske tehnologije, ki smo mu pri?a v zadnjem ?asu, je razvoj interneta stvari (Internet of things, IoT) – komuniciranje razli?nih naprav, ki so povezane v internet, brez sodelovanja ?loveka.
Organizacija Cisco napoveduje, da naj bi leta 2020 na vsakega Zemljana prišlo povpre?no devet v internet povezanih naprav (http://www.cisco.com). Napovedujejo tudi, da bo 75 milijard naprav povezanih v internet in te naprave bodo komunicirale med seboj. In še: 15 % organizacij že uporablja katero od oblik IoT rešitev, 53 % jih to na?rtuje v prihodnjih dveh letih, 14 % pa v prihodnjih dveh do petih letih.
To povzro?a naraš?anje potreb po delovnih mestih tako na podro?ju razvoja pametnih naprav kot tudi na podro?ju razvoja spletnih in mobilnih aplikacij. To pomeni nove možnosti zaposlovanja in samozaposlovanja za razvijalce in oblikovalce multimedijskih vsebin.
3.3 IZOBRAŽEVALNE VSEBINE
Naslednje pomembno podro?je je razvoj multimedijskih vsebin na podro?ju izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega. Obstaja vrsta multimedijskih portalov, ki ponujajo izobraževanje na daljavo. Danes je povsem uresni?ljivo, da se izobražuješ na Florida State University v ZDA, London South Bank University v Veliki Britaniji, na BYU na Havajih ali kjer koli drugje na svetu.
Nastale so številne spletne skupnosti, ki nudijo te?aje, v katerih se lahko nau?iš vse od kuhanja, urejanja vrta, ra?unovodstva, matematike, tujih jezikov, do uporabe ra?unalniških programov in izdelave multimedijskih gradiv.
Naj naštejemo le nekaj takih skupnosti: Curious, Coursera, Canvas, Ted, iTunes U, Udemy, Learnist, MOOCs4U, SlideShare ...
Priložnost za trženje v teh skupnostih je ve?plastna – vsak uporabnik, ki ima neka znanja, jih lahko trži z izdelavo interaktivnih multimedijskih gradiv, ki jih prodaja preko izobraževalnih skupnosti na globalnem trgu. Uporabniki si lahko z vpisom v posamezne te?aje pridobijo poljubna znanja, ki jim pomagajo pri boljšem opravljanju njihovega delu in pri trženju samih sebe.
Multimedijska gradiva, ki jih najdemo v navedenih spletnih skupnostih, so interaktivna, kar pomeni, da je posameznik pri u?enju aktiven, ne le pasiven sprejemnik informacij. Gradiva so prilagojena u?enju na daljavo, udeleženci izpolnjujejo naloge, ki jih predavatelji pregledujejo in ocenjujejo. Udeleženci pa so povezani tudi med seboj.
4 NOVI POKLICI, NOVE MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA
Vsakodnevno smo torej obkroženi z informacijsko tehnologijo, ki je postala del našega življenja. Na tem podro?ju se je ustvarilo mnogo delovnih mest, ki pred nekaj leti še niso obstajala. In ta proces se še vedno nadaljuje. Družba potrebuje vedno ve? strokovnjakov na podro?ju ra?unalniških in spletnih komunikacij in storitev (kot so npr. oblikovalci spletnih strani in multimedijskih gradiv, upravljalci družbenih omrežij in spletnih skupnosti ter upravljalci vsebin na spletnih straneh – CMS, vodje spletnih portalov in trgovin). Zaradi hitrega razvoja lahko na podro?ju informacijske tehnologije pri?akujemo množico novih poklicev, ki jih danes še ne poznamo.
4.1 MLADI PODJETNIKI NA PODRO?JU MULTIMEDIJE
V Sloveniji je po statisti?nih podatkih stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi v starostni skupini 15–24 let 33,8-odstotna (Statisti?ni urad Slovenije, december 2013). Brezposelnost med mladimi je pere? problem tudi v EU, zato je veliko dejavnosti usmerjenih v zaposlovanje mladih (npr. izmenjave, mobilnosti, usposabljanja mladih, prakse, vajeništva) in novih oblik podjetništva (npr. StartUp). Velik poudarek je tudi na samozaposlovanju.
Na primer: v JV regiji Razvojni center Novo mesto z razli?nimi dejavnostmi pomaga mladim pri iskanju poslovne priložnosti. Pod njihovim okriljem je Podjetniški inkubator Podbreznik, v katerem je 16 mladih podjetij. Polovica (8) teh podjetij se ukvarja z dejavnostjo, ki je povezana z multimedijo. Ostala podjetja se vsaj posredno dotikajo medijskega podro?ja. Pri trženju svojih storitev in izdelkov pa potrebujejo tudi spletno oglaševanje (npr. objavljanje viralnih video reklam).
Prihodnost mladih je v samozaposlovanju. Velike možnosti se mladim ponujajo v StartUp združenjih. Tu mladi, poleg zagotovljenih prostorov, dobijo možnost mreženja in pridobivanja znanja od drugih ?lanov.
4.2 POKLICI PRIHODNOSTI
»Raziskave med najbolj perspektivne poklice uvrš?ajo: inženirje biomedicine, epidemiologe, psihologe, družinske in zakonske terapevte, znanstvenike v medicini, zobozdravnike, ustne higienike, svetovalce za duševno zdravje, organizatorje dogodkov, osebne trenerje, strokovnjake za tržne raziskave in za trženje, oskrbovalce in negovalce na domu, spletne razvijalce, programerje, strokovnjake za informacijsko varnost, sistemske operaterje, skrbnike baz podatkov, CRM strokovnjake, finan?ne analitike, finan?ne svetovalce, revizorje in kvalificirane delavce, kot so: proizvodni tehnologi, mehanski inženirji, orodjarji, kuharji, varilci in strugarji, oblikovalci kovin, elektrotehniki in vodovodarji« (Smrekar, 2013).
Na Forbesovi spletni strani najdemo podatek (Smith, 2013), da so spletni razvijalci na 6. mestu med poklici, po katerih je v letih 2010–2013 najbolj naraslo povpraševanje (za 11 %).
Med najbolj iskanimi poklici v državah Evropske unije je trenutno na 8. mestu menedžer enote za prodajo in trženje, ki združuje znanja s podro?ja prodaje in multimedije (Ovsenik, 2014).
5 ZAPOSLITVENE POTREBE PO ZNANJIH S PODRO?JA MULTIMEDIJSKE PRODUKCIJE
Številni ustvarjalci multimedije opravljajo razli?ne naloge, saj »v sodobni medijsko produkcijski praksi posameznik vse pogosteje kombinira ve? kompetenc in opravlja naloge ve? poklicnih profilov« (Purg, 2008, 95). Pri ustvarjanju multimedijskih vsebin so v ospredju naslednji poklici: spletni oblikovalec, razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin, upravljalec spletnih vsebin, digitalni animator/strokovnjak za 2D-3D animacije.
5.1.1 Spletni oblikovalec
Spletni oblikovalec oblikuje vizualno podobo spletne strani. Klju?na odgovornost pri njegovem delu je predstaviti informacije na primeren na?in. Pri tem mora upoštevati na?ela pri oblikovanju spletnih strani: konsistentnost, funkcionalnost, dostopnost ... (http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf).
Upoštevati mora tudi zahteve odzivnega dizajna. Vedno ve? ljudi namre? dostopa do internetnih strani preko mobilnih naprav, pametnih telefonov in tabli?nih ra?unalnikov.
5.1.2 Razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin
Razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin iš?e najboljše rešitve za prikaz na spletni strani ali v drugem digitalnem mediju. Razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin zbira in ustvarja tekstualne in multimedijske vsebine spletne strani ali multimedije (vsebine, ki vklju?ujejo besedilo, grafi?ne elemente, slike, avdiovizualne datoteke) (http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf).
5.1.3 Upravljalec spletnih vsebin
Urednik spletnih vsebin skrbi za upravljanje z vsebinami, oglaševanje, trženje in izpolnjevanje naro?il v povezavi s spletno stranjo. Njegovo delo vklju?uje na?rtovanje, pripravo in vodenje multimedijske in videoprodukcije; na operativnih ravneh pa se ukvarja z grafi?no pripravo, izdelavo spletnih strani in animacij, pripravo DVD aplikacij ter izdelavo video in TV prispevkov.
Poleg tega upravitelj spletnih vsebin sodeluje s strokovnjaki, ki na?rtujejo in razvijajo spletno stran. »V nekaterih ve?jih podjetjih upravitelj spletnih vsebin vodi celotno spletno ekipo in ima pregled nad strateškimi in komunikacijskimi cilji in usmeritvami spletne strani kot izraza in podobe podjetja« (http://www.adameurope.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf, 50).
Pogosto je njegova naloga tudi upravljanje z vsebinami na družbenih omrežjih. Po podatkih iz leta 2013 slovenska podjetja uporabljajo družbene medije za tržne namene, in sicer najpogosteje za razvoj celostne podobe podjetja, za trženje ali lansiranje svojih izdelkov in storitev (30 %). Za komunikacijo s strankami, za pridobivanje ocen, mnenj in za odgovarjanje na sporo?ena mnenja uporablja družabne medije 17 % podjetij. 9 % podjetij vklju?uje s pomo?jo družbenih medijev svoje stranke v razvoj ali inovacijo nudenih izdelkov ali storitev.
Formalno dolo?eno strategijo za uporabo družbenih medijev, ki vsebuje na primer cilje uporabe, pravila, postopke za uporabo itd., ima 9 % podjetij. Med velikimi podjetji jih ima takšno strategijo skoraj ?etrtina (24 %), sledijo srednje velika (10 %) in mala podjetja (8 %) (http://www.stat.si/novica_ prikazi.aspx?id=5799).
Podjetja bodo spletne tržne strategije v bodo?e še okrepila, saj je na spletu prisotnih vse ve? uporabnikov. Podatki za Slovenijo so slede?i: 78 % Slovencev, od teh jih kar 73 % redno uporablja YouTube (ne le kot pregledovalnih vsebin, ampak tudi kot iskalnik), to je predvsem populacija v starosti od 16 do 34 let (Gerši?, 2014). Ve? kot 700.000 Slovencev ima svoj profil na Facebooku (http://www.ris.org/db/26/9805/Novice/Spletna_socialna_omrezja/ 0/?preid=1319).
5.1.4 Digitalni animator/strokovnjak za 2D-3D animacije
Izdelovalec 2D in 3D animacij ustvarja ra?unalniške animacije, ki jih podjetja uporabljajo pri tržnem komuniciranju na spletnih straneh. (http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf).
Podjetja bodo v bodo?e zaradi okrepljene tržne dejavnosti na spletu potrebovala usposobljene ljudi za oblikovanje kreativnih rešitev na podro?ju spletnega oglaševanja ter administriranje spletne strani in spletne trgovine, bodisi v oglaševalski agenciji bodisi za opravljanje celovite storitve v lastnem podjetju, kar je za Slovenijo zelo pomemben vidik.
6 ZAKLJU?EK
Ve?ina poslovanja se seli na splet, zato je pomen multimedijev vedno ve?ji. V podjetjih se bo pove?al delež zaposlenih na podro?ju upravljanja in oblikovanja multimedijskih vsebin. Predvidevamo pa, da bo šlo predvsem za delovanje na globalnem trgu.
Iskana bodo prakti?na znanja iz interdisciplinarnih podro?ij. Ta so: upravljanje spletnih portalov in vsebin, spletno oglaševanje in spletna komunikacija, oblikovanje aplikacij za pametne naprave, izdelava multimedijskih izdelkov in tiskovin ter oblikovanje celostne grafi?ne podobe.
Pomembne pa so tudi organizacijsko-vodstvene in na?rtovalske naloge v projektnem okolju na podro?ju medijske produkcije.
Avtorici predvidevava, da se bodo delovna mesta na podro?ju oblikovanja in upravljanja spletnih in multimedijskih vsebin v prihodnosti diferencirala na še ožje specializirana podro?ja.
Pomen dobre uporabniške izkušnje se bo pove?al in podjetja bodo temu podro?ju namenjala vedno ve? pozornosti.
7 LITERATURA IN VIRI
Cisco. Dostopno na: http://www.cisco.com. [20. 5. 2014].
Emedia. 2013. Donosne tehnike spletnega trženja za izboljšanje e-poslovanja. Dostopno na: http://www.agencija-emedia.si/marketing-in-donosne-tehnike-spletnega-trzenja-za-izboljsanje-e-poslovanja/ [1. 6. 2014]
Evropski kompeten?ni profili v poklicih s podro?ja e-vsebin. 2010. Dostopno na: http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf. [2. 12. 2014].
Gerši?, Peter. YouTube kot nova TV. Zapiski s predavanja na GZDBK. [18. 3. 2014]
Kova?i?, Aleš. 2012. Polet: Igri?arski tajkuni. Delo [online]. Dostopno na: http://www.delo.si/druzba/infoteh/polet-igricarski-tajkuni.html. [3. 12. 2014]
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat za medije. Pregled medijske krajine v Sloveniji. 2014. Dostopno na: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf. [20. 5. 2014]
Ovsenik, Ana. 2014. Najbolj iskani poklici v Evropski Uniji. Planet Siol.net. Dostopno na: http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/02/najbolj_iskani_poklici_v_evropski_uniji.aspx. [23. 5. 2014]
Purg, Peter. 2008. Uvod v medije: gradivo za 1. letnik [online]. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_244MEDIJSKA_Uvod_Purg.pdf. [14. 6. 2014]
RIS raba interneta v Sloveniji. Dostopno na: http://www.ris.org/db/26/9805/Novice/Spletna_socialna_omrezja/0/?preid=1319. [23. 5. 2014]
Smith, Jacquelin. 2013. The Top Jobs for 2014. Forbes [online]. Dostopno na: http://www.forbes.com/sites/jacquelynsmith/2013/12/12/the-top-jobs-for-2014/. [23. 5. 2014]
Smrekar, Laura. 2013. Kateri poklici mladim prinašajo službe? Finance [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/8346341/[hiti-tedna]-Kateri-poklici-mladim-prina%C5%A1ajo-slu%C5%BEbe/rss. [23. 5. 2014]
Statisti?ni urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5799. [9. 6. 2014]
Statisti?ni urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5859. [9. 6. 2014]
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. 2007. Študij multimedijske komunikacije. Dostopno na: http://static.studentski.net/files/st-programi-data/ulj/fe/multimedijske_komunikacije_1_st_predstavitveni_zbornik.pdf. [1. 12. 2014]
User Experience: UX Design. 2010. Dostopno na: http://uxdesign.com/ux-defined. [13. 6. 2014].
Zakon o medijih. 2006. Zakonodaja.com. Dostopno na: https://zakonodaja.com/zakon/zmed/1-oddelek-racunalniske-medijske-komunikacije. [1. 12. 2014] |
