Ime dejavnosti:
Brainstorming ali mo�ganska nevihta

Namen
Razvijanje divergentnega mi�ljenja, spodbujanje lateralnega razmi�ljanja, pridobiti kar se da veliko �tevilo asociacij, spodbujanje �tudentov h kulturnemu razpravljanju brez verbalne agresije, kriti?no razpravljanje o mitih v zvezi s temo.

Predstavitev dejavnosti

U?itelj razdeli �tudente v skupine po 6. �tudentom nato na kratko opi�e metodo brainstorming ali mo�ganska nevihta. Predstavi jim �elezna pravila te metode, ki se jih morajo dr�ati: (1) osredoto?enje na koli?ino (kvantiteta rodi kvaliteto); (2) brez presojanja (kriti?no presojo pa prelo�ijo na kasnej�e faze procesa pridobivanja idej); (3) nenavadne ideje so dobrodo�le, ker v?asih omogo?ijo nove na?ine razmi�ljanja in privedejo do bolj�ih re�itev kot obi?ajne; (4) kombiniranje in izbolj�evanje idej (povzeto po Wikipediji). U?itelj skupinam naro?i, da izberejo izmed sebe zapisnikarje za vsako skupino. Zapisnikarjem nato naro?i, da na list papirja zapi�ejo vsako idejo, ki jo ?lani skupine navr�ejo. Vse ideje in vsi ?lani skupine so enakovredni. U?itelj nato na tablo zapi�e dve besedi: podjetnik in podjetni�tvo. �tudente tudi verbalno seznani z njihovo nalogo: znotraj skupin morajo zapisati kar se da veliko �tevilo asociacij na dve besedi zapisani na tabli. Skupini, ki bo pri�la do najve? asociacij, obljubi simboli?no nagrado (s tem spodbudi tekmovalnost med skupinami, ki ima za posledico ve?je �tevilo asociacij). Skupine pri?nejo z generiranjem asociacij. U?itelj hodi od skupine do skupine in usmerja �tudente, spodbuja tudi nenavadno razmi�ljanje, opozarja na pravila �brainstorminga� oziroma �mo�ganske nevihte�. V primeru, da kak�ni skupini naloga ne ste?e, jih u?itelj spodbuja in navr�e kak�no asociacijo, da spodbudi miselne procese. Ko u?itelj oceni, da je �tudentom zmanjkalo asociacij, jih pozove, naj se�tejejo zapisane asociacije. Po predstavitvi �tevila asociacij u?itelj razglasi zmagovalno skupino in jim podeli simboli?no nagrado. V naslednjem koraku u?itelj pozove skupine, naj izberejo po tri asociacije, ki najbolje opredeljujejo vsako izmed dveh besed (podjetnik in podjetni�tvo). Ko skupine opravijo nalogo, po en �tudent vsake skupine prebere zapisane asociacije, u?itelj pa jih zapi�e na tablo. Sledi razprava o asociacijah napisanih na tablo. U?itelj spodbuja kriti?no razmi�ljanje in argumentiranje navedb �tudentov ter kulturno razpravo med �tudenti, ki se v kak�ni navedbi ne strinjajo drug z drugim. Na koncu u?itelj povzame zaklju?ke razprave.

Opomba

Tako kot �tudenti tudi u?itelj v fazi generiranja asociacij ne sme podajati sodb izre?enih /zapisanih asociacij. U?itelj v tej fazi zgolj usmerja razpravo. Jasno pa mora u?itelj ukrepati ob neutemeljenih sodbah in dvomljivih asociacijah v fazi razprave. V tej smeri spodbuja tudi �tudente.

2

Ime dejavnosti: U?enje s pomo?jo raziskovanja - podjetni�tvo, podjetnik in podjetje

Namen

Spodbujanje �tudentov k samostojnemu raziskovanju s pomo?jo svetovnega spleta ter iskanju opredelitev pojmov. �tudenti analizirajo in interpretirajo razli?ne definicije ter jih medsebojno primerjajo. Sledi sinteza ter dolo?itev dveh klju?nih elementov za opredelitev podjetni�tva. Dolo?itev dveh lastnosti podjetnih ljudi, ki jih navaja ve?ina avtorjev. Spodbujanje �tudentov k odkrivanju povezanosti in razlik med pojmi.

Predstavitev dejavnosti

U?itelj prosi �tudente, da s pomo?jo spleta poi�?ejo razli?ne opredelitve pojmov podjetni�tvo, podjetnik in podjetje. Vsak �tudent naj poi�?e ve? definicij vsakega izmed pojmov. U?itelj spremlja delo �tudentov in jih usmerja. Spodbuja jih, da definicij ne i�?ejo le na Wikipediji in podobnih straneh, pa? pa tudi v strokovni literaturi. Izpostavi iskalno orodje Google U?enjak � Google Scholar (dostopno na povezavi: https://scholar.google.si/). V naslednjem koraku �tudente prosi, da v parih pregledajo definicije vseh treh pojmov ter izpostavijo dva elementa, ki sta po njihovem mnenju klju?na za opredelitev podjetni�tva. U?itelj povzame ugotovitve �tudentov ter kot klju?na elementa za opredelitev podjetni�tva izpostavi inovativnost in tveganje. Nato u?itelj prosi �tudente, da se v parih pogovorijo o povezanosti in razlikah med pojmi podjetje, podjetni�tvo in podjetnik.�tudentje imajo mo�nost dostopa do svetovnega spleta, kar jim je lahko v pomo? pri njihovem delu.

Opomba

Pri tej nalogi �tudenti potrebujejo ra?unalnik z dostopom do interneta, da bodo lahko zbrali potrebne podatke.

3

Ime dejavnosti: U?enje s pomo?jo raziskovanja na temo �Lastnosti podjetnih ljudi v Sloveniji� ter zasnova ankete za ugotavljanje, ali imajo prebivalci Slovenije lastnosti podjetnih ljudi

Namen

Spodbujanje �tudentov k samostojnemu raziskovanju s pomo?jo svetovnega spleta ter iskanju virov za analizo stanja na temo lastnosti podjetnih ljudi. Razvijanje ve�?in znanstvenega raziskovanja, ki vklju?uje na?rtovanje ciljev raziskave ter zasnovo vpra�alnika v skladu s cilji raziskave. Spodbujanje �tudentov k izvedbi manj�e raziskave in interpretaciji rezultatov.

Predstavitev dejavnosti

U?itelj vodi uvodni razgovor s �tudenti na temo lastnosti podjetnih ljudi prebivalcev Slovenije. Na podlagi predznanja �tudentov izmed lastnosti skupaj izpostavijo inovativnost in tveganje. �tudenti v razgovoru navajajo, kak�ne so po njihovem mnenju te lastnosti pri prebivalcih v Sloveniji. U?itelj ne podaja svojega mnenja, niti ne navaja raziskav, ki jih pozna. �tudente prosi, da s pomo?jo svetovnega spleta poi�?ejo raziskave o lastnostih podjetnih ljudi v Sloveniji. Po pregledu zapisov �tudenti na tablo zapi�ejo nekaj raziskav, ki so jih na�li. Nato si skupaj ogledajo �e ugotovitve, ki jih navaja �nidar�i? (2003). U?itelj vodi razpravo, v kateri �tudenti navedejo ugotovitve avtorjev o tem, ali so prebivalci Slovenije inovativni in ali so pripravljeni tvegati. Vse ugotovitve podprejo z dokazi in navedbo virov. Za tem u?itelj �tudente prosi, da v skupinah izdelajo vpra�alnik za izvedbo raziskave o lastnostih podjetnih ljudi v Sloveniji. �tudentje sestavljajo vpra�anja, za katera menijo, da bi z njimi lahko ugotovili, ali so prebivalci Slovenije inovativni in pripravljeni tvegati. U?itelj �tudente spodbuja k izvedbi manj�e raziskave s pripravljenim vpra�alnikom, in sicer anketiranju 5 do 10 znancev ter analizi in interpretaciji rezultatov.

Opomba

Pri tej dejavnosti �tudenti potrebujejo ra?unalnik z dostopom do interneta, da bodo lahko zbrali potrebne podatke. U?itelj vodi razgovor in v razpravi pazi, da ne podaja svojega mnenja in ne navaja literature ali podatkov, ki bi vplivali na mnenje �tudentov. �tudente spodbuja k kreativnemu sestavljanju vpra�alnikov.

Vir: �nidar�i?, 2003. Magistrsko delo. Razvijanje podjetnih lastnosti ljudi v izobra�evalnem sistemu, str. 26-28. Dostopno na: URL [http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/znidarsic181.pdf]

4

Ime dejavnosti: Debata in argumentiranje na temo �Razmere za razvoj podjetni�tva v Sloveniji so ugodne�

Namen

Razvijanje zmo�nosti argumentiranja in podpiranja argumentov z dokazi. Presojanje dokazov glede na podatke, s katerimi podpirajo argumente ter presojanje verodostojnosti virov. Spodbujanje izmenjave mnenj in aktivnega sodelovanja v debati ter medvrstni�kega sodelovanja. Spodbujanje iskanja razli?nih virov. Obenem �tudenti razvijajo ve�?ine skupinskega dela, dobrega komuniciranja in diskusije.

Predstavitev dejavnosti

U?itelj postavi �tudentom za izziv vpra�anje �Ali so po va�em mnenju razmere za razvoj podjetni�tva v Sloveniji ugodne�. V razgovoru u?itelj poslu�a mnenja �tudentov in jih ne vrednoti oziroma ne komentira. �tudente prosi, da doma preberejo poglavje �Ocena podjetni�kega ekosistema� v e-publikaciji �Podjetni�tvo med prilo�nostjo in nujo, GEM Slovenija 2015� (dostopno na naslovu:  http://www.gemslovenia.org/news/). �tudente opozori, naj bodo pri branju pozorni na podatke, ki opisujejo razmere za razvoj podjetni�tva v Sloveniji. U?itelj spodbudi tudi iskanje drugih aktualnih ?lankov o razmerah za razvoj podjetni�tva v Sloveniji. Naslednjo uro u?itelj razdeli �tudente v skupine po �tiri in v vsaki skupini dolo?i en par �tudentov, ki bo zagovarjal, da so razmere za razvoj podjetni�tva v Sloveniji ugodne in par, ki bo temu oporekal. �tudente u?itelj opomni na osnovna pravila dobre razprave in jih prosi, da svoje trditve argumentirajo, s podatki iz navedenega ?lanka ali z dokazi, ki so jih na�li v drugih aktualnih ?lankih. U?itelj �tudente prosi, naj dva najbolj prepri?ljiva argumenta zapi�ejo (enega za in enega proti) in ob tem navedejo dejstva in vire, ki so jih najbolj prepri?ali. U?itelj prosi vsako skupino, naj izbere poro?evalca, ki bo vsem �tudentom predstavil potek debate in najbolj prepri?ljive argumente. Po 20 minutah skupine predstavijo ugotovitve. Drugi �tudenti si zapisujejo argumente za in proti ter si ozna?ijo, ali so po njihovem mnenju dokazi, ki podpirajo argument, dobri in temeljijo na verodostojnih virih.

Opomba

Pri debati mora u?itelj spremljati delo skupin in spodbujati odprto in korektno komunikacijo. Hodi od skupine do skupine in spremlja potek debate. V kolikor zazna nekorektno komunikacijo ali �aljive pripombe do �tudentov, ki zagovarjajo nasprotno mnenje, �tudente opozori, naj debata poteka na miren in spo�tljiv na?in. Pazi, da ne vrednoti odgovorov, ampak samo spodbuja k bolj�emu sodelovanju. Debati lahko sledi pogovor o nekaterih neugodnih razmerah za razvoj podjetni�tva v Sloveniji kot so na primer: visoka dav?na bremena; dav?na in druga vladna regulativa; pomanjkljivo izobra�evanje in usposabljanje za podjetni�tvo, te�ave pri pridobivanju finan?nih sredstev.

Vir: Ocena podjetni�kega ekosistema, GEM Slovenija 2015. Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, str. 129 � 144. Dostopno na naslovu:  http://www.gemslovenia.org/news/

5

Ime dejavnosti: Debata na temo ?lanka �Koliko jih ve, da je tveganje mogo?e uravnavati?�

Namen

Razbijanje splo�no sprejetih mitov, ki ne dr�ijo. Razvijanje zmo�nosti argumentiranja in podpiranja argumentov z dokazi. Presojanje dokazov glede na podatke, s katerimi podpirajo argumente ter presojanje verodostojnosti virov. Spodbujanje �tudentov k razmi�ljanju in aktivni udele�bi v debati. Spodbujanje �tudentov h kulturnemu argumentiranju stali�? brez agresije.

Predstavitev dejavnosti:

�tudenti so bili napro�eni, da doma preberejo ?lanek Vere Av�i? �Koliko jih ve, da je tveganje mogo?e uravnavati?� (dostopno na spletnem naslovu:  http://www.finance.si/205175/Koliko-jih-ve-da-je-tveganje-mogo%C4%8De-uravnavati?metered=yes&sid=446749126). Povezavo so imeli objavljeno v spletni u?ilnici. Poleg tega so bili �tudentje spodbujeni, da najdejo in preberejo �e en ?lanek na temo, ki se jim je zdela v prej omenjenem ?lanku najbolj zanimiva.

U?itelj na za?etku zastavi vpra�anje: �O ?em je govoril ?lanek �Koliko jih ve, da je tveganje mogo?e uravnavati?�.� Med �tudenti se razvije debata o pogojih za podjetni�tvo v Sloveniji in razlogih za premajhen dele� visokotehnolo�kih podjetij med vsemi podjetji. U?itelj usmerja razpravo in je pozoren na to, kateri �tudenti argumentirajo razloge z osebnimi dejavniki in kateri z dejavniki okolja.

Po 20 minutah u?itelj glede na argumentacijo �tudentov, �tudente razdeli v dve skupini. V prvi skupini so �tudentje, ki so uporabili prete�no osebne dejavnike za argumentiranje neodlo?itve za podjetni�tvo, v drugi pa �tudentje, ki so za argumentiranje neodlo?itve za podjetni�tvo uporabili prete�no dejavnike okolja. Ob tem u?itelj upo�teva, da sta obe skupini pribli�no enako �tevil?ni. Nekaj �tudentov (trije ali pet) naj ostane nerazporejenih. Naloga prve skupine je, da zapi�e osebne dejavnike z najbolj�imi argumenti, ki jih po njihovem mnenju najbolj prepri?ljivo podpirajo. Druga skupina pa pripravi enako, le da zapi�e dejavnike okolja. Nerazporejeni �tudentje bodo tvorili �razsodilno skupino�, ki bo v nadaljevanju razsodila, ali so bili prepri?ljivej�i argumenti ene skupine ali protiargumenti druge skupine. U?itelj se tej skupini �e posebej posveti, saj jim razlo�i na?ela, po katerih bodo presojali. Najve?ji poudarek da verodostojnosti argumentov. U?itelj v vsaki skupini dolo?i poro?evalca, ki bo argumentirane dejavnike predstavil drugi skupini �tudentov. Poro?evalca nato poro?ata, druga skupina pa posku�a �ubiti� argumente prve skupine s protiargumenti. Druga skupina posku�a s protiargumenti prikazati stali�?a prve skupine kot neverodostojna. Po vsaki predstavitvi argumentov in protiargumentov �tudenti �razsodilne skupine� glasujejo, katera skupina je imela bolj�e argumente. Razloge in argumente, ki �pre�ivijo� �ubijanje� argumentov se zapi�e na tablo.

Po kon?ani dejavnosti �tudenti s table prepi�ejo razloge za neodlo?itev za podjetni�tvo in argumente zanje. Sledi razprava, kako te razloge odpraviti. U?itelj da poseben poudarek prevzemanju tveganja. �tudente vodi do razmisleka, da je tveganje premi�ljeno in nadzorovano.

Vpra�anje: Se zdi ljudem podjetni�tvo �e vedno preve? tvegano? Odgovor: Ker ne razumejo dobro, kak�no je to tveganje. ?e pripravijo dober poslovni na?rt in temeljito razmislijo o svojem poslu, so za?etki razmeroma poceni. �ele ko se podjetnik resno loti razvoja, stro�ki narastejo. Toda do takrat je �e mogo?e ugotoviti, ali ima stvar prihodnost ali ne, ali je izdelek zanimiv za trg ali ne. Kdor pa niti ne za?ne, je prepri?an, da je podjetni�tvo le tveganje. V resnici je to nadzorovano in premi�ljeno tveganje.

Opomba

Pri predstavitvi argumentov in protiargumentov obeh skupin �razsodilni skupini� u?itelj pazi, da ostaja debata na primerni ravni. Dosledno ukrepa vsaki?, ko se pojavi neprimeren oz. �aljiv ton komunikacije med �tudenti in jih spodbuja k spo�tljivi komunikaciji. U?itelj se ne sme vpletati v vsebinsko razpravo med �tudenti in kakorkoli vrednotiti argumente �tudentov.