Globalizacija je proces mednarodne integracije, ki se deli na ve? zvrsti, vendar je osnova tehnolo�ka globalizacija. Njen korenit vpliv na sodobno dru�bo se ka�e v spremembah prostora in ?asa � ?as postaja kraj�i, prostor bolj strnjen; oboje je v zadnjem obdobju povezano predvsem z ekspanzivno informacijsko revolucijo. V novih razmerah tudi nacionalne dr�ave, ki so bile utemeljene s t.i. Westfalskim mirovnim sistemom, zgubljajo na ekskluzivnem pomenu. V segmentu politi?ne globalizacije na pomenu pridobivajo novi akterji v mednarodni areni: supranacionalne institucije kot EU, multilateralne organizacije, nevladne organizacije, humanitarne ali razvojne globalne iniciative.

V novi postmoderni dru�bi se spreminjajo mednarodni odnosi in vloga diplomacije. V ospredje stopa nova panoga, t. i. sociologija diplomacije, pri kateri pride do izraza civilna dru�ba oz. prej navedeni novi akterji. Vzporedno s tem diplomacija postaja vse bolj javna in govorimo o pomenu javne diplomacije (diplomacija v doma?i in tuji javnosti) ali o nacionalni blagovni znamki. Oba nova pojava sta del t.i. mehke mo?i dr�av, kot jo je definiral sloviti ameri�ki teoretik Joseph S. Nye v letu 1990 v knjigi Soft Power (Mehka mo?) in s tem ustanovil doktrino, ki je mo?no vplivala tudi na politi?no prakso v svetu. Mehka mo? po Nyevi definiciji pomeni, da je mo�no priti do �elenih rezultatov s pomo?jo uporabe privla?nosti in ne osvajanja (uporabe voja�ke ali ekonomske sile, ki sta tipi?ni za trdo mo?). Mehka mo? temelji na treh postulatih: kulturi, zunanji politiki in politi?nih vrednotah. Kasneje je Nye mehko mo? nadgradil z besedno zvezo: pametna mo?, ki pomeni kombinacijo mehke in trde mo?i, prilagojeno glede na kontekst (pomen t. i. kontekstualne inteligence).
V lu?i mehke in pametne mo?i lahko obravnavamo tudi svetovne voditelje in preu?ujemo fenomen voditeljstva kot takega. Voditelji, ki pri svojem vodenju uporabljajo mehko mo?, sodijo v skupino transformativnih voditeljev, za katere je zna?ilen inspiracijski stil. Druge lahko uvrstimo med t. i. trde voditelje, za katere so zna?ilne organizacijske sposobnosti in mened�erski pristop. Pomembni so zlasti v ?asu, ko je treba odlo?no nastopiti. Vendar pa za izzive prihodnosti ni dovolj zgolj ena vrsta vodenja; tudi na tem mestu je najbolj primerno, da se pose�e po kombinaciji, po pametnem voditeljstvu. V politi?ni praksi to pomeni, da je pametno npr. kombinirati tako vzvode kulture v �irokem smislu kot ekonomije; v poslovni praksi bi to lahko pomenilo, da se bilan?no uspe�nost nadgradi z pozitivno delovno atmosfero.
Pametno voditeljstvo med drugim predstavlja mo�ne re�itve za dru�bo, ki se nahaja v latentni krizi ali pa za dru�bo, ki ji grozijo �tevilne nove oblike destabilizacije. V Evropi smo danes soo?eni z gro�njami, ki se nana�ajo na: terorizem in politi?ni ekstremizem, migracije, finan?no krizo, novo hladno vojno. Preudarnost in obenem odlo?nost evropskih voditeljev bo klju?nega pomena zdaj in v prihodnje. Ena izmed mo�nih izpeljank, kako re�iti izzive evropskega voditeljstva je tudi v tem, da se upo�teva evropsko razli?nost � ki je v sr�i evropske intelektualne misli � ob mo�nem poenotenju razlik. Tovrstno voditeljstvo lahko razumemo kot pametno evropsko voditeljstvo, kot evropsko voditeljstvo prihodnosti.
V leto�njem letu se bodo v Evropi zvrstile volitve v pomembnih dr�avah, kot so npr. Nem?ija, Francija in Nizozemska. V vseh treh dr�avah lahko oblast zavzamejo skrajne�i in na evropskih volivcih v posami?nih dr�avah je velika odgovornost, da prepoznajo gro�nje, ki se skrivajo za skrajnimi idejami.
Z na�im razumevanjem novega voditeljstva �elimo opozoriti prav na to: na enake korenine voditeljstva, ki se prena�a v praksi na podro?je politike ali gospodarstva. Temelji namre? na uspe�nih kombinacijah tako realnih pogojev, ki ustvarjajo merljive dobi?ke, kot tudi duhovne podlage � kulture. Ta v osnovi pomeni, kako se obna�amo drug do drugega.

Literatura:
Melissen, Jan (2005): The New Public Diplomacy: Between Theory and Practice. V Jan Melissen (ur.), The New Public Diplomacy: Soft Power in International Relations, 3�27. Basingstoke: Palgrave MacMillan.

Nye, Joseph S. (1990): Bound to Lead. New York: Basic Books.

Nye, Joseph S. (2006): Soft Power, Hard Power and Leadership. Harvard Kennedy School, 27. oktober 2006. Dostopno prek: http://www.hks.harvard.edu/netgov/ files/talks/docs/11_06_06_seminar_Nye_HP_SP_Leadership.pdf (29. september 2015).

Nye, Joseph S. (2011): Future of Power. New York: Public Affairs.