IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2020 > Letnik 10, št. 1
|
|
|
Povzetek Abstract 1. Uvod Ko si zastavljamo vprašanje, zakaj ljudje delamo, se sprašujemo po silnicah, ki ?loveka motivirajo, da se fizi?no in psihi?no napreza, porablja svoje sile in si prizadeva za kaj (Ivanuša-Bezjak, 2006, 89). Mnogim se zdi (odgovor na to) vprašanje povsem preprosto: ?lovek dela, da bi sebi in tistim, ki so od njega odvisni, priskrbel sredstva za življenje oziroma da bi si priskrbel denar (Lipi?nik, 1998, 155). Drugi, nematerialno usmerjeni posamezniki so pripravljeni druga?e odgovoriti na postavljeno vprašanje. Zanje velja, da ljudje delajo zato, da bi se uveljavili. Lahko bi našteli številna gibala ali motive ?lovekovega dela in vedenja, vendar seznama nikoli ne bi kon?ali (Lipi?nik, 2002, 473). Tudi tedaj, ko mislimo, da smo odkrili ve?ino poglavitnih gibal ?lovekove aktivnosti, se ne smemo slepiti, da smo odkrili univerzalno resnico o ?lovekovi motivaciji za delo (Lipi?nik, 1998, 155). Motivacija je nedvomno eden od najpomembnejših dejavnikov, ki prispeva k uspehu organizacije (Nakhate, 2016, 182), zato danes ni ve? dvomov o tem, ali naj zaposlene motiviramo ali ne. Motiviranje je nujno in brez stimuliranja sodelavcev ni uspešnega vodenja. Brez uspešnega vodenja ni uspešnih zaposlenih in brez uspešnih ljudi ni uspešne organizacije. Zato je motiviranje sodelavcev tako zelo pomembno in zato mora biti izvajanje motiviranja ena izmed prioritetnih nalog in odgovornost vsakega vodje (Mihali?, 2010, 4). 1.1 Splošno o motivaciji Motivacija je priljubljena raziskovalna tema že ve? kot 70 let. Potem ko se je prvi? pojavila v ?asu okoli 2. svetovne vojne, je bilo objavljenih veliko knjig, ?lankov in študij o motivaciji, industrijski psihologiji, medosebnih odnosih na delovnem mestu in zadovoljstvu delavcev, vsem pa je skupno to, da se ukvarjajo s tem, kako spodbuditi ljudi k pove?anju u?inkovitosti in produktivnosti (Ruthankoon in Ogunlana, 2003, 333). Beseda motivacija izhaja iz latinskega termina movere, ki pomeni "premikati/gibati se" (Ruthankoon in Ogunlana, 2003, 333). Motivacija je za socialno vedenje ena najpomembnejših psihi?nih funkcij in daje vsakemu ?loveku zna?ilen pe?at posebnosti ali celo enkratnosti. Je proces, ki sproži ?lovekovo aktivnost, jo usmerja na dolo?ene objekte, uravnava obnašanje in ga poenoti, poveže v celoto v prizadevanju za dosego ciljev, ki si jih je zadal. Motivacija nastaja pri ?loveku kot kopi?enje psihi?ne energije pod vplivom notranjih in zunanjih dražljajev. To nabrano psihi?no energijo uporablja ?lovek za svojo aktivnost, posledica tega pa je sproš?anje napetosti, zaradi katere oseba ?uti spodbudo za to, da nekaj stori. Motivacija se pojavlja v obliki potreb, nagibov, teženj, interesov, kar obi?ajno imenujemo s skupno besedo motivi ali nagibi. Delovanje raznih nagibov povzro?i v ?loveku dolo?eno stanje, motivacijo. Na osnovi le-te se ?lovek nagiba ali odvra?a od dolo?enih predmetov, ki predstavljajo vsebino motivov (Podplatnik, 2011, 61). Motivacija je usmerjanje ?lovekove aktivnosti k želenim ciljem s pomo?jo njegovih motivov. Je zbujanje hotenj, motivov, nastalih v ?lovekovi notranjosti ali njegovem okolju, na podlagi njegovih potreb, ki usmerjajo njegovo delovanje k cilju s spreminjanjem možnosti v resni?nost. Prav tako predstavlja pripravljenost vložiti trud za dosego cilja, ?e vloženi napor zadovolji nekatere potrebe posameznikov (Uhan, 2000, 11). Motivacija ozna?uje prizadevanje posameznika, da se izkaže z visoko stopnjo napora za doseganje dolo?enega cilja ob isto?asnem zadovoljevanju nekih individualnih potreb (Vila in Kova?, 2006, 93). Motivacija je povezana s posameznikovim duševnim stanjem in se nanaša na sprejem, usmeritev, vztrajnost, intenzivnost in konec dolo?ene oblike vedenja (Landy in Becker v Treven 1998, 106). Motivacija je nenehen spodbujevalen proces osmišljanja osebnega, delovnega življenja in doživljanja zadovoljstva, ki ga omogo?a ustvarjalno delo v podjetju, naravnano k uspešnosti, osebnostni in strokovni rasti zaposlenih ter prispevkom posameznikov in skupin k odli?nosti (Mayer, 1994, 18). Motivacija je stopnja prostovoljne pripravljenosti posameznika za napor, za dosego dolo?enega cilja, ob zadovoljitvi individualnih potreb. Dejansko je motivacija psihološka spodbuda za delo. Razlike med ljudmi znotraj organizacije se najbolj kažejo ravno v motiviranosti za delo (Ferjan, 1999, 112). Ne glede na to, da je definicij motivacije veliko in se od avtorja do avtorja razlikujejo, pa vendar kot pravita Kobal Grum in Musek (2009, 15), se vsi skladajo v opredelitvi, da je motivacija: 1.2 Notranja in zunanja motivacija Motivacijo najpogosteje lo?imo na notranjo ali intrinzi?no in zunanjo ali ekstrinzi?no (Marenti? Požarnik, 2000; Govekar-Okoliš in Kranj?ec, 2018). Notranja ali intrinzi?na motivacija je pri posamezniku pogojena z njegovim interesom za problem, stvar, središ?e interesnega predmeta samega. Intrinzi?no motivirani posameznik je bolj osredoto?en na pot za dosego cilja kot cilj sam. Reševanje problemov vidi kot izziv. Visoka stopnja delovne motiviranosti je posledica intrinzi?ne motivacije, ki je tudi trajnejša od zunanje ali ekstrinzi?ne. Zunanja motivacija obi?ajno ni trajna; ?e vir zunanje podkrepitve izgine, dejavnost preneha (Marenti? Požarnik, 2000, 188). Herzberg (v Svetlik, 2009, 342; Uhan, 2000, 25) našteva naslednje notranje dejavnike - motivatorje: delovne dosežke, priznanje za opravljeno delo, zanimivo delo, odgovornost pri delu, napredovanje pri delu oziroma v organizaciji in osebna rast. Kot zunanje dejavnike - higienike pa našteva: ustrezno politiko in upravljanje v organizaciji, ustrezno vodenje, dobri odnosi z nadrejenim, dobre delovne razmere, ustrezne pla?e in dobri odnosi s sodelavci. Zunanji dejavniki sami ne spodbujajo ljudi k aktivnosti, temve? odstranjujejo neprijetnosti ali kako druga?e ustvarjajo pogoje za motiviranje. Notranji dejavniki pa neposredno spodbujajo ljudi pri delu (Lipi?nik, 1998, 168). 2. Cilji in metode raziskave Iz zgornjih opredelitev lahko povzamemo, da so delovni dosežki eden izmed klju?nih dejavnikov notranje motivacije. Zato smo v raziskavi iskali odgovor na vprašanje, ali se potreba po delovnih dosežkih razlikuje glede na stopnjo izobrazbe zaposlenega. Potrebo po delovnih dosežkih razumemo ali vidimo kot tisto potrebo, ki motivira zaposlene za delo. Za potrebe raziskave smo zato uporabili modificirano verzijo motivacijske lestvice dosežkov (angl. achievement motivation scale) avtorja W. W. Nortona (b.l.), ki smo jo prilagodili za potrebe izvedbe raziskave v slovenskem prostoru. 3. Analiza in interpretacija podatkov Zbrane podatke smo obdelali in analizirali s pomo?jo statisti?nega paketa SPSS (verzija 22). V nadaljevanju predstavljamo vzorec, prikazujemo rezultate opisnih statistik ter rezultate analize variance in njihovo interpretacijo. 3.1 Predstavitev vzorca V vzorcu 112 oseb je sodelovalo ve? moških kot žensk, saj je na vprašanja odgovorilo 63% moških in 37% žensk. Najve? anketiranih oseb, zajetih v vzorcu, je bilo v starostni skupini od 31 do 40 let, in sicer 37%, v starostni skupini do 30 let 32%, v starostni skupini od 41 do 50 let skupini 23%, najmanj pa v skupini nad 51 let, in sicer 8%. Velika ve?ina anketiranih ima srednješolsko strokovno izobrazbo, in sicer 53%, 15% višješolsko, 18% visokošolsko izobrazbo in 15% univerzitetno ali ve?. Glede na strukturo zaposlitve, je bila velika ve?ina anketiranih zaposlenih za nedolo?en ?as, in sicer 91, medtem ko je bil manjši delež, to je 9% anketiranih zaposlenih za dolo?en ?as. 3.2 Analiza in interpretacija rezultatov raziskave o potrebi po dosežkih med zaposlenimi Analizo variance uporabimo, kadar želimo analizirati, ali obstaja razlika med nekoliko aritmeti?nimi sredinami. Ta postopek se v številni statisti?ni literaturi, posebej pa v ra?unalniških programih, najve?krat sre?a kot ANOVA (angl. Analysis Of Variance) (Kneževi?, 2004, 195). V primerih, ko analiziramo le eno spremenljivko, imamo pa ve? kot dva vzorca, bomo uporabili t.i. enostavno analizo variance (Basti?, 2006, 19). S testom analize variance ANOVA smo preverili, ali stopnja izobrazbe zaposlenih vpliva na potrebo po dosežkih. Tabela 1: Povpre?ne vrednosti za spremenljivko potreba po dosežkih glede na stopnjo izobrazbe anketirancev - dosežki
Na podlagi rezultatov povpre?nih vrednosti za spremenljivko potreba po dosežkih, lahko ugotovimo, da anketirani, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali ve?, v povpre?ju izražajo ve?jo potrebo po dosežkih kot ostale triskupine anketiranih, ki imajo nižjo izobrazbo. Da lahko nadaljujemo s testom ANOVA, je potrebno preveriti, ali je izpolnjena predpostavka o enakosti varianc, kar storimo z Levenovim testom homogenosti varianc (Leven Test of Homogeneity of Variances). Rezultate testiranja prikazujemo v tabeli 2. Tabela 2: Test homogenosti varianc - dosežki
Tabela 3: Test ANOVA med skupinami zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe - dosežki
4. Zaklju?ek Delovni dosežki so eden izmed klju?nih dejavnikov notranje motivacije. Potrebo po delovnih dosežkih razumemo ali vidimo kot tisto potrebo, ki motivira zaposlene za delo. Na vzorcu 112 anketirancev, zaposlenih v javnem sektorju smo na podlagi rezultatov povpre?nih vrednosti za spremenljivko ''potreba po dosežkih''ugotovili, da obstajajo razlike med anketiranci v odvisnosti po stopnjah izobrazbe (srednješolska, višješolska strokovna, visokošolska, univerzitetna). Anketirani, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali višjo, v povpre?ju izražajo ve?jo potrebo po dosežkih kot ostale tri skupine anketiranih, ki imajo nižjo izobrazbo (srednješolska, višješolska strokovna, visokošolska), vendar na našem vzorcu te razlike niso statisti?no zna?ilne. 5. Literatura Basti?, M. 2006. Metode raziskovanja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Ferjan, M. 1998. Poslovno komuniciranje - skripta, Kranj: Moderna organizacija. Govekar-Okoliš, M. in R. Kranj?ec. 2018. Naloge mentorja za kakovostno mentorstvo višješolskim študentom. Andragoška spoznanja, 24(3), 73-90. Ivanuša-Bezjak, M. 2006. Zaposleni – najve?ji kapital 21. stoletja. Maribor: Pro-Andy. Kobal Grum, D. in J. Musek. 2009. Perspektive motivacije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Kneževi?, M. 2004. Statistika (skoraj) brez matematike. Portorož: Turistica, Visoka šola za turizem. Lipi?nik, B. 1998. Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Lipi?nik, B. 2002. Krmiljenje ?lovekovih aktivnosti. In Možina, S. et al. (ur.), Management: nova znanja za uspeh, 472 – 497. Radovljica: Didakta. Marenti? Požarnik, B. 2000. Psihologija u?enja in pouka. Ljubljana: DZS. Mayer J. 1994. Vizija ustvarjalnega podjetja. Ljubljana: Založba Ikra. Mihali?, R. 2010. Kako motivirati sodelavce. Škofja Loka: Mihali? in partner. Nakhate, V. 2016. Critical assessment of Fredrick Herzberg’s theory of motivation with reference to changing perception of Indian Pharma Field Force in Pune Region. The International Journal of Business & Management, 4(1), 182-190. Podplatnik, V. 2011. Motivacija. V Er?ulj, J. in Pe?ek, P. (ur), Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008 - 2011: zbornik zaklju?ne konference Brdu pri Kranju, 12. februar 2011. Kranj: Šola za ravnatelje. Ruthankoon R. in Ogunlana S. O. 2003. Testing Herzberg’s Two-Factor Theory in the Thai Construction Industry. Engineering, Construction and Architectural Management. 10(5): 333-342. Svetlik, I. 2009. Oblikovanje dela in kakovost delovnega življenja. V Menedžment ?loveških virov (ur). Svetlik, I. in N. Zupan. 2009. Menedžment ?loveških virov. Ljubljana: Fakulteta ta družbene vede. Treven, S. 1998. Management ?loveških virov. Ljubljana : Gospodarski vestnik. Uhan. S. 2000. Vrednotenje dela II. Motivacija – Uspešnost – Pla?a (osebni dohodek). Kranj: Moderna organizacija. Vila, A. in J. Kova?. 1988. Osnove organizacije in managementa: skripta. Kranj: Moderna organizacija. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||



