Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poro?evalec je namenjena doma?im in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, tudentom in praktikom na podro?jih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembneji del IBS Poro?evalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih ?lankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trenje, raziskovalne metode, menedment, korporativna drubena odgovornost in druga podro?ja.

Seznam tevilk
Iskanje

IBS Mednarodna poslovna ola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi eleli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2020 > Letnik 10, t. 2




KARIN VOGRI?: NA?INI IN POMEN VARSTVA OTROK V POSEBNIH RAZMERAH V SLOVENIJI

natisni E-pošta

Povzetek

Sedanje razmere v drubi so nas pripeljale do razmiljanja, kako organizirati varstvo otrok v posebnih razmerah. S pojavom virusa SARS-CoV-2, ki povzro?a bolezen covid-19, in ukrepov, povezanih z njim, smo prili na idejo, da bi raziskali razli?ne na?ine in nasploh pomen varstva otrok v tovrstnih razmerah. Naa raziskava je temeljila na anketnem vpraalniku, razposlanem preko drubenih omreij. Z rezultati smo prili do zaklju?kov, da je starem zanimiva storitev varovanja otrok v poslovnih objektih (blizu njihovega delovnega mesta) ali podjetjih (ob upotevanju vseh varnostnih ukrepov) v posebnih razmerah, kamor uvr?amo tudi epidemijo covida-19. Novo storitev lahko obravnavamo kot izziv, s katerim razvijamo nove reitve. S konkretno storitvijo lahko zagotovimo otrokom kakovostno varstvo, stare pa razbremenimo v poloajih, ki pridejo na hitro, nena?rtovano in jim lahko povzro?ijo velike teave. Za otroke bi bili prioriteti varstvo in kakovostno vzgajanje. Poleg vzgoje pa vedno potekata tudi izobraevanje in socializacija, kjer otroci razvijajo vse sposobnosti, ki bi jih morali razvijati v primarni fazi. Stari poleg tega ne bi imeli skrbi, saj ne bi bili oddaljeni od otrok, ti pa bi se laje vklju?ili v vrtec, saj bi vedeli, da so njihovi stari v bliini. Za stare bi bil to manji stres, saj bi ob prihodu v slubo hkrati oddali otroka v varstvo. Ne glede na vse bi bil to uspeh ne le za otroka, ampak tudi za stare.

Klju?ne besede: druina, varstvo, posebne razmere, covid-19

Abstract

The circumstances under which we have all been found today have led us to thinking how to organise child care in such situations to help parents and children. With occurrence of virus Covid-19 and all the measures connected to it, we have come to an idea to research the different ways and general meaning of child care in such circumstances. Our research was based on a questionnaire sent to parents via social media. Its results have led us to believe that child care at the place of work or its vicinity (bearing all safety measures) is the most interesting to working parents in need of child care under special circumstances such is the Covid-19 pandemic for example. Providing quality child care service under these types of unpredictable situations is a challenge and we are trying to find optimal solutions. We would like to provide quality child care solution to relieve the parents who are hugely affected with this kinds of situations and which cause them a lot of stress. For children, priorities are safety, quality child care, education, socialisation and development of childrens abilities. The vicinity of the child care services is important for parents, who do not have to worry about taking and picking up their children in time, but also for children, who have less trouble staying at child care, knowing that their parents are near. This type of child care is much less stressful for parents as well as children and would help them face the special circumstances with less trouble.

Key words: family, child care, circumstances, Covid-19

VARSTVO OTROK V SLOVENIJI IN EVROPI

Obdobje otrotva predstavlja obdobje vzgoje in izobraevanja, s katerim najbolj vplivamo na otrokov razvoj. Kakovost vzgoje in varstva predolskih otrok je mo?no odvisna od u?inkovitosti pou?evanja. V vseh evropskih dravah veljajo pedagoke smernice, ki pripomorejo k razvoju otrok tako v prvih treh letih kot v starosti od tirih do estih let. V starejih skupinah so uvedeni programi, povezani z osebnim, ?ustvenim in socialnim razvojem ter jezikovnimi spretnostmi otrok (EACEA, 2014).

Za nekatere je vzgoja prenaanje izkuenj starejih generacij na mlaje. Spet drugi pravijo, da je to proces vplivanja na otroke in mladino, ali pa jo opredelijo kot proces oblikovanja ?lovekove osebnosti.
Vzgoja je neprekinjen proces oblikovanja in razvijanja osebnosti posameznika, ki poteka skladno s cilji. Vzgoja lahko poteka namerno ali nenamerno. O namerni govorimo, ko so cilji vnaprej zastavljeni, nenamerna pa poteka v neposredni povezanosti ivljenja in dela ljudi.

V Sloveniji potekata obe vrsti vzgoje, prevladuje pa namerna, s katero elijo vzgojitelji otroke ne?esa nau?iti in jim s tem zastavljajo cilje, ki jih ?ez leto osvojijo.
Zelo pomembna ob vzgoji je druina. Kot sta e Retuznik Bozovi?ar in Krajnc (2017) navedli: Druina je kraj, kjer najprej razvijemo osnovno dro do sveta in kjer razvijemo tudi ?utenje samega sebe. Ker vsak predolski otrok ivi v druini, se vez, ki pripenja otroka na vrtec, podaljuje v njegovo druino.

V Sloveniji imamo dobro razvito organizirano predolsko vzgojo, kar se kae tako v obsegu kot v kakovosti predolske vzgoje v primerjavi s svetom (Vidmar Bati?, 2012).

V Sloveniji je poudarek na vzgoji, izobraevanju in socializaciji otrok. S temi procesi vzgojitelji s pomo?jo namernih dejavnosti dosegajo dolo?ene cilje. Tudi zaradi tega smo v Sloveniji tako dobro razviti in organizirani.

Predolska vzgoja je urejena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja ter Zakonom o vrtcih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja ureja pogoje za opravljanje varstva ter dolo?a na?in upravljanja in financiranja na vseh podro?jih vzgoje in izobraevanja. Zakon o vrtcih pa ureja predolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloga vrtcev, cilji in na?ela, vrsta monih programov v vrtcih, financiranje, pogoji za izobrazbo strokovnih delavcev, delovna obveznost vzgojitelja in pomo?nika vzgojitelja, zbiranje in varstvo osebnih podatkov v vrtcu ipd.).  
Pomembno je sodelovanje med stari in vzgojitelji, kar zagotavljajo z dnevnim izmenjavanjem pomembnih informacij o otroku (Vidmar Bati?, 2012).

V Evropi ima ve?ina otrok zagotovljeno mesto v vzgoji in varstvu. Ponekod je vklju?evanje v organizirano varstvo pred vstopom v olo celo obvezno. V ve?ini evropskih drav sta vzgoja in varstvo lo?ena po starostnih obdobjih otrok. V skupini starejih otrok so uvedene smernice za izobraevanje (EACEA, 2014).

Evropska strategija zavzema stali?e, da je treba zagotoviti kakovostno predolsko vzgojo in s tem dober za?etek. V raziskavi iz leta 2013 je bilo ugotovljeno, da obstaja povezava med vklju?enostjo v predolsko vzgojo in varstvom ter doseki u?encev in njihovim ozadjem. Zato je organizirano varstvo otrok v skupinah pomembno (EACEA, 2014).

Otroci, ki so lo?eni po starostnih obdobjih, se tudi laje razvijajo, saj s prijatelji spoznavajo nov svet in se tako izobraujejo. Na?in in teavnost dela v starejih skupinah se razlikujeta od na?ina dela in teavnosti v mlajih skupinah. Da so otroci lo?eni, je bolje za njihov razvoj, saj je program prilagojen njihovi starosti. ?e bi bili vsi skupaj, bi se lahko mlaji po?utili, kot da zaostajajo, saj e niso razvili nekaterih sposobnosti.
Kot zanimivost v izvedenih raziskavah je zaslediti podatek, da v tevilnih dravah priporo?ajo, da vzgojno varstvene institucije zagotovijo pomo? starem in jih vklju?ujejo v upravljanje. Bolje razmere lahko po njihovem mnenju ustvarjajo z u?inkovitim partnerstvom med izvajalci vzgoje, druinami in iro skupnostjo. Med pogostejimi oblikami sodelovanja se omenjata podpora in pomo? pri vzgoji v obliki pogovornih ur in smernic, manj pogosta oblika pa so obiski na domu (EACEA, 2014).

V raziskavi iz leta 2016 o dodatni storitvi varovanja otrok v poslovnih prostorih je slovenska avtorica prila do zaklju?ka, da bi bila v Sloveniji tovrstna storitev dobrodola. Glede na sedanje razmere v Sloveniji lahko sklepamo, da bi bila zadeva tudi danes aktualna.

Pri pregledu strokovne literature smo prili do podatka, da je epidemija covida-19 v 90 % povzro?ila zapiranje vrtcev in ol po vsem svetu (Unesco 2020 v Jessen in Waights, 2020). Posledi?no se je nenadno pove?ala odgovornost starev za varstvo otrok. Posledice se lahko kaejo v stabilnosti druine, sploni blaginji in otrokovem razvoju. Podpora druinam, kot je varstvo otrok v posebnih razmerah, se kae v socialno ?ustvenih sposobnostih otrok, ohranjanju delovnih razmerij, predvsem za enske, ohranjanju drubene enakosti, razporeditvi prostega ?asa in podobnem (Jessen in Waights, 2020).

Z anketo utemeljujemo, da bi vsem starem, ki morajo v oteenih pogojih e vedno hoditi v slubo, varstvo otrok prilo prav. V razmerah covida-19 bi se po?utili bolj varne, ?e bi bili otroci v njihovi bliini.

UVEDBA VARSTVA OTROK V POSLOVNIH OBJEKTIH IN PODJETJIH

Varstvo otrok v poslovnih objektih ali podjetjih lahko obravnavamo kot novo storitev, pri kateri moramo biti zelo pozorni na njeno na?rtovanje. Veliko pozornosti je treba posvetiti okolju organizacije in pogojem njenega delovanja, saj se ti spreminjajo iz dneva v dan. Na nek na?in postaja na?rtovanje skupaj z upravljanjem in poslovodenjem vse pomembneje za obstoj organizacije (Kotler, 2004).

Uvedba nove storitve mora biti v osnovi skrbno zastavljena in pripravljena, saj se s tem zagotavljata uspenost organizacije in zadovoljstvo uporabnikov (Domadenik, 2016). Uvedba nove storitve zahteva skrbno na?rtovanje, ki zajema marketinke raziskave, dolo?itev na?ina varstva otrok, ?asovni okvir, oblikovanje starostnih skupin otrok, upotevanje zakonodaje in predpisov, strokoven kader itd. [2]

Pred uvedbo nove storitve je treba preveriti dejavnike, ki vplivajo na njeno uspenost. Pomembni so zmonost organizacije, u?inkovito upravljanje znanja, trenje, integriranje, inoviranje in podobno. Ravno tako je pomemben skrbno pripravljen na?rt poteka nove storitve, ki omogo?a opredelitev dejavnikov izvajanja in upravljanja storitve, predstavitev celotnega procesa in opredelitev ?asovne izvedbe storitve ter z vsemi vsebovanimi elementi pove?uje kakovost storitve (Domadenik, 2016).

Tabela 1: Aktivnosti v zvezi z uvedbo nove storitve varstva otrok
Vir: Lasten, povzeto in prilagojeno po Domadenik, 2016

Informacije

Z reklamiranjem na vhodih poslovnih stavb opozorimo na dodatno storitev, ?as izvajanja storitve, ceno, prednosti za zaposlene, spremljajo?o dokumentacijo in predstavitev programa, s poudarkom na kakovostnih vsebinah, ki se bodo izvajale.

Svetovanje

Osnova dodatne storitve je usmerjena k uporabnikovim potrebam in okoli?inam; zaposleni si zagotovijo varstvo otrok v posebnih razmerah.

Sprejem naro?il

Vpis oziroma prijava otrok poteka do zapolnitve razpisanih mest ob upotevanju predpisov in priporo?il institucij, ki delujejo v posebnih razmerah.

Gostoljubje

Za otroke, ki praznujejo rojstni dan, tisti dan prilagodimo program in se posvetimo praznovanju.

Varstvo

Zagotovimo ?iste in urejene prostore, upotevamo vse predpise in sprotna navodila v posebnih razmerah.

Prilagajanje individualnim potrebam

V prvi vrsti upotevamo vsa navodila in priporo?ila pristojnih institucij, ki delujejo v posebnih razmerah. Poleg tega upotevamo posebne zahteve starev ali potrebe otrok ter tudi pri starih aktivno zbiramo ideje za izboljanje programov.

Zara?unavanje

Jasno dolo?imo cenik in pogoje za varstvo otrok glede na ure, starost, tevilo otrok iz iste druine.

Pla?ilo

Pla?evanje poteka sproti ali ob koncu meseca po uporabi storitve.


RAZISKAVA

Za namen raziskave smo na podlagi predhodnih raziskav izdelali anketo, ki je bila razposlana preko drubenih omreij. Pri analizi smo upotevali 170 ustrezno izpolnjenih anketnih vpraalnikov. Anketiranci so se opredelili glede spola (167 ensk, 3 moki), izobrazbe (48 oseb ima srednjeolsko izobrazbo, 49 jih ima vijo ali visoko, 63 oseb ima fakulteto ali magisterij VII, magisterij in doktorat pa 10 oseb) ter po vrsti gospodinjstva, v katerem ivijo (2 ivita sama, 19 jih ivi skupaj s partnerjem, 141 je druin, 6 jih ivi s stari, 2 se nista opredelila). Iz rezultatov je razvidno, da stari v ?asu covida-19, kar obravnavamo kot posebne razmere, niso imeli ve?jih teav pri zagotavljanju varstva svojih otrok. Se pa zdi veliki ve?ini anketirancev (78 %) zanimiva ideja varovanja otrok v poslovnih objektih (blizu njihovega delovnega mesta) ali podjetjih (ob upotevanju vseh varnostnih ukrepov) v ?asu covida-19. Mnenje zainteresiranih za tovrstne storitve je, da je zelo pomembna varnost otrok, obrok v ?asu varstva, kakovost prehrane ter nekoliko manj izkuenost osebja, ki varuje otroka, ter interesne dejavnosti. Velika ve?ina anketirancev (92 %) je mnenja, da so usmeritve strokovnih delavcev (vzgojitelji, pedagoki delavci) kot pomo? starem pri vzgoji in izobraevanju pomembne. Pri izbiri vrste varstva otrok v posebnih razmerah bi se ve? kot polovica anketirancev odlo?ila za varstvo v poslovni stavbi ali podjetju blizu delovnega mesta, 32 % bi se jih odlo?ilo za varstvo doma (brez rednega dela starev v slubi) in ob tem upotevanje usmeritev strokovnih delavcev glede vzgoje, nekaj anketirancev pa se ne bi odlo?ilo za ni? od navedenega.

Iz navedenega lahko sklepamo in zaklju?imo, da so si stari sicer organizirali in zagotovili varstvo otrok v ?asu covida-19. Vseeno pa bi uporabili storitev varovanja v poslovnih objektih ali podjetjih, ?e bi v tem ?asu ta monost obstajala.

Anketiranci so v podobni predhodni raziskavi leta 2016 v Sloveniji pokazali zainteresiranost za posebne oblike varstva otrok. Veliko pozornosti so namenili kakovostni prehrani, nekoliko manj pa interesnim dejavnostim v ?asu varstva. Do zelo podobnih rezultatov smo prili tudi z nao raziskavo in smo tako ugotovitve predhodnih raziskav potrdili.

RAZPRAVA IN ZAKLJU?EK

Za izvedeno raziskavo smo se odlo?ili, ker nas je izbruh covida-19 prisilil, da ob hitro uvedenih ukrepih drave razmislimo, kako organizirati ivljenje doma, uskladiti slubene obveznosti in varstvo otrok.
Dobra praksa, prenos znanj, komunikacija, izmenjava mnenj in skupno prou?evanje lahko prinesejo napredek v zagotavljanju kakovostne predolske vzgoje in varstva otrok.

Izvedena raziskava in primerjava s predhodnimi tovrstnimi raziskavami je lahko koristna za vzgojitelje, u?itelje in ostale pedagoke delavce ter nenazadnje tudi za stare. Vsekakor pa predstavlja novo dimenzijo pogleda na varstvo otrok v posebnih razmerah, kot je epidemija covida-19, in razmislek za uspeno organizacijo varstva otrok v tovrstnih razmerah. V nai raziskavi se nismo dotaknili financiranja varstva, kar lahko predstavlja izziv za nadaljnje raziskovanje in primerjavo z ostalimi dravami. Ravno tako bi v prihodnosti lahko podrobneje prou?ili t. i. ranljive skupine, ki jih v nai raziskavi nismo obravnavali lo?eno.
S prepoznanimi izzivi lahko razvijamo nove reitve in zagotovimo otrokom kakovostno varstvo.

Za otroke bi bili prioriteti varstvo in kakovostno vzgajanje. Poleg vzgoje bi potekala tudi izobraevanje in socializacija, kjer bi otroci razvijali vse sposobnosti, ki jih obi?ajno razvijajo v primarni fazi. Stari ne bi imeli skrbi, saj ne bi bili oddaljeni od njih, in bi se laje posvetili delu. Otroci pa bi se laje vklju?ili v vrtec, saj bi vedeli, da so njihovi stari v bliini. Za stare bi bil to manji stres, saj bi ob prihodu v slubo hkrati oddali otroka. Ne glede na vse pa bi bila to zmaga ne le za otroka, ampak tudi za stare.

Viri:
1. Domadenik, V. 2016. Trno vrednotenje ideje nove storitve Popoldansko varstvo otrok na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
2. European Commission/EACEA/Eurydice/Eurostat. 2014. Pomembni podatki o vzgoji in varstvu predolskih otrok v Evropi 2014. Poro?ilo omreja Eurydice in Eurostat Luksemburg: Publications Office of the European Union.
3. Kotler, P. 2004. Management trenja. Ljubljana: GV zaloba.
4. Retuznik Bozovi?ar A. in Krajnc, M. 2017. Pedagogika in pedagoki pristopi v predolskem obdobju. U?benik v krogu ivljenja. Velenje: Modart.
5. RS. GOV.SI. Predolska vzgoja  [online]. Dostopno na http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja. [15.6.2020].
6. Surrey, CC. 2019. How to set up a childcare business [online].  Dostopno na https://www.surreycc.gov.uk/schools-and-learning/childcare-professionals/running-your-childcare-business/setting-up-a-childcare-business/how-to-set-up-a-childcare-business. [15.6.2020].
7. Vidmar Bati?, T. 2012. Poslovni na?rt zasebnega varstva za predolske otroke. Zaklju?na projektna naloga. Koper: T. Vidmar Bati?.
8. Jessen, J. in Waights, S. 2020. Effects of COVID-19 day care centre closures on parental time use: Evidence from Germany. VOX CEPR Plicy Portal [online].  Dostopno na https://voxeu.org/article/covid-19-day-care-centre-closures-and-parental-time-use. [15.6.2020].

 


 

[2] https://www.surreycc.gov.uk/schools-and-learning/childcare-professionals/running-your-childcare-business/setting-up-a-childcare-business/how-to-set-up-a-childcare-business