Povzetek

Znanje in ?love�ki kapital sta v 21. stoletju postala klju?na dejavnika razvoja in napredka. V gospodarstvu, ki se giblje z visoko dinamiko, je potrebno nenehno izobra�evanje, ohranjanje in posodabljanje znanja in spretnosti, ?e �elimo ostati aktivni in produktivni del dru�be. Z vse�ivljenjskim u?enjem postajamo del trajnostnega razvoja dru�be, saj posegamo na tri klju?na podro?ja: razvoj osebnosti udele�encev izobra�evanja in u?enja, socialno kohezijo ter gospodarski napredek.
Vse�ivljenjsko u?enje je dolgoro?en proces, ki zajema tako izobra�evanje � �olanje otrok in mladih � kot tudi u?enje odraslih oz. starej�ih v tretjem �ivljenjskem obdobju. Poteka vse �ivljenje po vertikali in tudi v vsej �irini �ivljenja. Pripomore k izbolj�anju kakovosti in polo�aja posameznika v �ivljenju in dru�bi, ohranja in izbolj�uje ob?o in ekonomsko blaginjo.
Klju?ne besede: izobra�evanje, u?enje, vse�ivljenjsko u?enje, trajnostni razvoj.

Abstract

Knowledge and human capital have become key factors in development and progress in the 21st century. In a fast-moving economy, it is necessary to constantly educate, maintain and update knowledge and skills if we want to remain an active and productive part of society. Through lifelong learning, we are becoming part of the sustainable development of society, as we intervene in three key areas: development of the personality of participants in education and learning, social cohesion, and economic progress.
Lifelong learning is a long-term process that includes education � schooling of children and young people as well as adult learning or education of the elderly in the third age. It covers one�s lifetime as well as all spheres of life. It helps to improve the quality of an individual�s life and their position in the society, maintaining and improving general and economic well-being.
Keywords: education, learning, lifelong learning, sustainable development.

1. IZOBRA�EVANJE IN U?ENJE

Izobra�evanje in u?enje sta sorodni dejavnosti, ki se kljub temu po nekaterih zna?ilnostih pomembno razlikujeta. Zastopano je stali�?e, da je u?enje �ir�i pojem in da pomeni izobra�evanje eno od mo�nosti za njegovo izpeljavo.

Pri izobra�evanju je vloga in dejavnost posameznika (udele�enca) dolo?ena od zunaj; v ospredju je pridobivanje znanja, spretnosti, navad ... ter poteka v procesu, ki je praviloma uradno (ni pa nujno) opredeljen s cilji, normiran, strukturiran, predmetno usmerjen, se strokovno organizira in nadzoruje, praviloma s poukom in u?iteljem. Ta proces pomembno dolo?ajo dru�bene okoli�?ine in potrebe.

Pri u?enju pa je poudarjen antropolo�ki kontekst, ki v ospredje postavlja posameznika. Proces je praviloma individualiziran in temelji na potrebah posameznika in njegovi lastni dejavnosti; to pa ne pomeni, da v procesu niso upo�tevane tudi dru�bene potrebe. U?enje ozna?uje ve?ja �irina po ve? razse�nostih: poteka povsod, zajema vse polo�aje, okoli�?ine in prilo�nosti; vsebine se prepletajo in niso tako na?rtno usmerjene na predmet. Postalo je del �ivljenja, je pro�no in ne poteka pod strokovnim vodstvom. U?enje ozna?uje ve?ja dejavnost in avtonomnost subjekta.

Vrste izobra�evanja/u?enja lahko prika�emo s shemo, kjer ozna?uje zunanji okvir u?enje, v tem pa se zvrstijo razli?ni dele�i in oblike izobra�evanja.

Slika 1: Vrste izobra�evanja/u?enja

Vir: Davies, 1985.

Ume�?anje razli?nih vrst izobra�evanja, formalnega, neformalnega in prilo�nostnega, je eno od bolj dinami?nih podro?ij vzgoje in izobra�evanja. Razmerje med u?enjem in izobra�evanjem se je vedno nagibalo v korist u?enja, vendar pa nikoli ni bilo toliko mo�nosti za u?enje, kot jih omogo?ajo trenutne razmere (razvoj IKT, svetovni splet, digitalizacija itd.).

2. VSE�IVLJENJSKO U?ENJE

Vse�ivljenjsko u?enje je nov koncept, ki nadgrajuje izobra�evanje, kakr�no se je razvijalo in oblikovalo v preteklosti, in ponuja tudi �olanju mladih ali formalnemu za?etnemu izobra�evanju nov izziv. Ko strokovnjaki primerjajo preteklost s sedanjostjo, ugotavljajo, da se dogaja �paradigmati?ni premik od izobra�evanja k u?enju�, to pomeni, da ljudje zdaj za dosego svojih u?nih ciljev ob formaliziranem izobra�evanju vse ve? posegajo po u?enju (Vse�ivljenjsko u?enje in strokovno izrazje, 2008, 9).

V Strategiji vse�ivljenjskosti u?enja v Sloveniji je Jelenc (2007, 10) vse�ivljenjsko u?enje opredelil kot �dejavnost in proces, ki zajema vse oblike u?enja, bodisi formalno bodisi neformalno in naklju?no. Poteka v razli?nih u?nih okoli�?inah, od rojstva prek zgodnjega otro�tva in odraslosti do konca �ivljenja, s ciljem, da se izbolj�ajo posameznikovo znanje, spretnosti in kompetence, ki jih bo razvijal skozi celotno �ivljenje.�
Vse�ivljenjsko u?enje postaja tako vodilno na?elo vsega izobra�evanja in u?enja in eden od temeljev dru�benorazvojne strategije s ciljem, da se krepi zavedanje, da posamezniki z u?enjem pove?ujejo zaupanje vase, razvijajo ustvarjalnost, podjetnost ter zanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za aktivno udele�bo v gospodarskem in dru�benem �ivljenju ter bolj�o kakovost �ivljenja.

Bistveno je, da udele�enci so?asno razvijajo in dopolnjujejo za?etno �olsko in nadaljevalno izobra�evanje ter ga kasneje v zrelem obdobju kombinirajo z izobra�evanjem odraslih. Skozi prizmo koncepta vse�ivljenjskega u?enja razumemo vsa tri podro?ja kot komplementarna v enem izobra�evalnem sistemu, saj koncepta vse�ivljenjskega u?enja brez razvitega sistema izobra�evanja odraslih ni mogo?e uveljaviti. Prav tako je pomembno, da je izobra�evalni sistem bolj odprt in prilagodljiv individualnim u?nim potrebam ter interesom posameznika in zagotavlja enakovredne mo�nosti za razvijanje razli?nih oblik, metod in vsebin izobra�evanja oz. u?enja.

3. KOMPLEMENTARNOST IZOBRA�EVANJA/U?ENJA IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRU�BE

Trajnostni razvoj je ideja o razvoju ?love�ke dru�be, ki nasprotuje potro�ni dru�bi, globalnemu kapitalizmu ter nenadzorovanemu iz?rpavanju naravnih virov in onesna�evanju okolja. Koncept temelji na gospodarskem razvoju, socialni pravi?nosti in odgovornem gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se dose�e uravnote�en razvoj dru�be, ki zadovoljuje potrebe dana�njih generacij, ne da bi pri tem o�kodoval mo�nost prihodnjih rodov.

Povezanost izobra�evanja in u?enja ter dru�benega razvoja se utemeljuje z razli?nimi koristmi, ki jih ima dru�ba, ?e razvija in podpira izobra�evanje in u?enje. �tevilni avtorji najpogosteje opisujejo koristi na naslednjih podro?jih: gospodarske koristi, politi?ni cilji, dru�bene, socialne in kulturne spremembe, demokrati?nost izobra�evanja, profesionalna kompetentnost in mobilnost, ekolo�ke spremembe, tehnolo�ke spremembe, trajnostni razvoj itd. Jelenc (2016, 115�116) jih predstavi na naslednji na?in:

� gospodarske koristi: ve?ja konkuren?nost gospodarstva, u?inkovito povezovanje trga delovne sile in razvojnih usmeritev lokalnega okolja, prerazporejanje delovno aktivnega prebivalstva po gospodarskih dejavnostih (od primarnih do kvartarnih), globalizacija trga, manj�a ob?utljivost na nihanja v gospodarskih ciklih;
� politi?ni cilji: zagotavljanje enakih socialnih mo�nosti, gospodarska in politi?na globalizacija, demokrati?no dr�avljanstvo;
� dru�bene spremembe: dru�bena kohezija in vklju?enost, mednarodno razumevanje, izra�anje mnenj in toleranca;
� socialne spremembe: z vse�ivljenjskim u?enjem in usposabljanjem se re�uje problem delovne aktivnosti ter socialne vklju?enosti vseh skupin ljudi, predvsem tistih v tretjem �ivljenjskem obdobju, ve?ja socialna pravi?nost ter zmanj�anje ekonomske in socialne neenakosti, vklju?evanje marginalnih skupin ljudi, vi�ja �ivljenjska raven;
� kulturne spremembe: sprememba vrednot, na?el in navad, ki se odra�ajo v kulturi dru�be, vedenju in obi?ajih;
� demokrati?nost izobra�evanja: ideja o demokrati?nem �svobodnem� izobra�evanju � enakopravnost spolov, nara�?ajo?i dele� �enske populacije v izobra�evanju, izobra�evanje za prosti ?as in razvijanje interesov posameznika, polna udele�ba posameznika v dru�benem �ivljenju, enake mo�nosti dostopa do izobra�evanja;
� profesionalna kompetentnost in mobilnost: vse�ivljenjskost u?enja ne sme biti omejena zgolj na zaposljivost in zahteve trga dela, odrasle je treba spodbujati k razli?nim oblikam u?enja, ki jim omogo?ajo zmanj�evanje primanjkljajev znanja v �ir�em pogledu, delodajalci spodbujajo in ustvarjajo razmere za vse�ivljenjsko u?enje;
� tehnolo�ke spremembe: spreminjanje poklicev, izumiranje in ustvarjanje novih poklicev, informacijska in podatkovna pismenost in sporazumevanje, odgovorna uporaba digitalnih tehnologij pove?ujejo potrebo po permanentnem izobra�evanju in u?enju;
� ekolo�ke spremembe in trajnostni razvoj: zahteva po ve?ji ekolo�ki ozave�?enosti in vklju?evanju teh vsebin v izobra�evalne programe, trajnostni razvoj in ohranjanje naravnega okolja kot bistveni sestavini strategije razvoja dru�be in gospodarstva.

Izobra�evanje/u?enje, ki poteka vse �ivljenje, ni potrebno le gospodarstvu in za na�o osebno rast, temve? tudi za skupno rast in razvoj dru�be. Nenehno izobra�evanje je nuja za posameznika, organizacije in dru�beni napredek v svetu.

Koncept trajnostnega razvoja je v sodobni dru�bi postal stalnica in je vpet v vse nivoje �ivljenja. Nanj se sklicujejo razli?ni strokovnjaki s podro?ja razvoja dru�be, kulture, gospodarstva in �olstva na vseh ravneh, zato je treba idejo trajnostnega razvoja razumeti kot vse�ivljenjski proces.

4. VLOGA IZOBRA�EVALNIH INSTITUCIJ V VSE�IVLJENJSKEM U?ENJU IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU (na primeru vi�je�olskega strokovnega izobra�evanja)

Naloga �ole je razvijanje dejavnosti, ki bodo mladim omogo?ile, da se bodo u?ili in si pridobivali izku�nje o podjetni�tvu, potrebah trgov dela, o odgovornem odnosu do so?loveka in okolice ter okolja. Vzgajala in razvijala naj bi kriti?no razmi�ljanje in ga dopolnjevala z u?enjem za re�evanje problemov.

Prevladuje mnenje, da je potrebno v izobra�evalnem procesu narediti preskok od generiranja in pomnjenja podatkov k razvijanju samostojnega razmi�ljanja. Pre�li naj bi k vi�ji stopnji znanja, ki je rezultat povezovanja razli?nih teoreti?nih znanj in �ivljenjskih izku�enj. Na ta na?in udele�enci prek aktivnih oblik u?enja hitreje in bolj temeljito pridobivajo temeljne kompetence (temeljno znanje in spretnosti, u?ne ve�?ine, socialne spretnosti, IKT, aktivno dr�avljanstvo) za kakovostno in aktivno �ivljenje. Nau?ijo se tudi vzpostavljati in vzdr�evati nujno potrebne socialne mre�e v �ivljenjskem okolju, soo?ajo se s pravimi � realnimi �ivljenjskimi situacijami in konflikti, preko katerih razvijajo samostojnost in odgovornost (ACS, 2011).

Za vse�ivljenjsko u?enje je pomembno, da pridemo iz �ole z jasno in trdno sestavo temeljnega znanja in spretnosti, na katerih lahko gradimo. U?enec naj se v �oli nau?i strategij za nadaljnje pridobivanje znanja in re�evanje resni?nih problemov kot popotnice za svoj trajni osebnostni razvoj in odgovoren odnos do dru�be, ki se bo odvijal skozi njegovo celotno �ivljenje.

To je mogo?e dose?i z aktivnimi oblikami u?enja, ki jih izvajajo �ole in druge izobra�evalne institucije. Sem uvr�?amo medpredmetno povezovanje, projektno delo, prakti?no izobra�evanje, raziskovalno u?enje � Kot primer aktivne in interdisciplinarne oblike u?enja navajam prakti?no izobra�evanje na vi�ji strokovni �oli (program ekonomist), ki se izvaja v sodelovanju �ole in delovnih organizacij. Obsega 40 % �tudijskih obveznosti v celotnem vi�je�olskem �tudijskem procesu. Gre za nadgradnjo teoreti?nih in aplikativnih znanj, ki jih �tudenti dobijo v �oli, v kombinaciji z delovnimi izku�njami v realnem okolju, kjer navezujejo stike s potencialnimi delodajalci in poslovnimi partnerji ter se u?ijo iskati nove re�itve za nepri?akovane in nepredvidljive situacije, ki se bodo pojavile v njihovem �ivljenju ali na delovnem mestu.

Klju?na znanja oz. spretnosti za �ivljenjsko uspe�nost in dru�beno odgovornost, ki jih �tudenti vi�je�olskega strokovnega programa zasledujejo v tej aktivni obliki u?enja (prakti?no izobra�evanje), so naslednja:

� Temeljna znanja in spretnosti
Preko pripravljanja in oblikovanja raznih dokumentov, poro?il v maternem in tujem jeziku �tudenti razvijajo spretnosti, povezane s pismenostjo, ra?unalni�kim opismenjevanjem in uporabo informacijske tehnologije. Pri na?rtovanju in pripravi tr�nih raziskav, ogla�evalskih akcij se �tudenti usposabljajo za iskanje, izbiro in kriti?no presojo ter rabo informacij.

� Socialne spretnosti
Komuniciranje s strankami, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji �tudentom omogo?a, da se vklju?ujejo v socialne situacije, kjer pridobivajo komunikacijske spretnosti in se u?ijo obvladovanja socialnih odnosov v skupini za potrebe vsakdanjega �ivljenja. Soo?anje z reklamacijami na delovnem mestu in njihovim re�evanjem �tudente pripravi, da se soo?ijo z razli?nimi na?ini izra�anja kritik in pohval ter obvladovanja pravil za re�evanje sporov in pogajanj. V razli?nih dru�benih in kulturnih okoljih razvijajo kompetenco ve?jezi?nosti za u?inkovito sporazumevanje.

� Vse�ivljenjsko u?enje in dru�bena odgovornost
�tudenti so v celotnem u?nem procesu, ki se odvija med prakti?nim izobra�evanem, motivirani k dodatnemu izobra�evanju, pridobivanju razli?nih u?nih tehnik in sprejemanju u?enja kot poti do bolj�e kakovosti �ivljenja, ugotavljanju lastnih vrednot, razvijanju poklicne etike in morale ter sprejemanju druga?nosti.

�ola doslej ni razvijala interesa za uspe�nost u?encev v poklicnem in dru�inskem �ivljenju obenem s sposobnostjo razvijanja partnerstev, spletanja socialnih mre�, dejavnega odnosa do sveta in njegovih izzivov, varovanja ?istega okolja, kulturnej�i in skromnej�i na?in �ivljenja s poudarkom na socialni kohezivnosti sodelujo?ih subjektov v so�itju z naravo oz. eti?nostjo vse�ivljenjskega u?enja (Vse�ivljenjsko u?enje in strokovno izrazje, 2008, 42).
Izobra�evalci oz. �olstvo �e vedno preve?krat menijo, da je njihovo temeljno poslanstvo zgolj omogo?iti posamezniku, da si pridobi zaklju?no spri?evalo, ne pa tudi tak�no znanje, ki bo u?inkovito in uporabno v praksi in �ivljenju na sploh. Za u?inkovit in trajni napredek je klju?no sodelovanje izobra�evalnih institucij z drugimi dele�niki iz poslovnega, kulturnega, �portnega podro?ja kot tudi razvojno-raziskovalnimi institucijami.

5. ZAKLJU?EK

Svet, v katerem �ivimo, se zelo hitro spreminja, zato �olska u?ilnica ne more biti edini prostor, ki daje ?loveku znanje, izobrazbo, spretnosti � za vse �ivljenje. Vsakomur se mora ponuditi mo�nost za izobra�evanje in usposabljanje v vseh �ivljenjskih obdobjih v ?asu dru�benih in gospodarskih sprememb. Spodbujati je treba posameznikov osebnostni razvoj, integracijo v skupnost in svet, da ima vsak mo�nost prilagoditi se gospodarskim, dru�benim in tehnolo�kim spremembam.

Lokalni in globalni izzivi silijo udele�ence vse�ivljenjskega izobra�evanja in u?enja k novim na?inom re�evanja problemov. Cilj vseh dele�nikov izobra�evalnega procesa je usposobiti udele�ence izobra�evanja ne le za delo, temve? tudi za �ivljenje. V okviru vse�ivljenjskega u?enja to tudi dose�emo z vsemi oblikami in na?ini formalnega, neformalnega in prilo�nostnega izobra�evanja in u?enja v razli?nih okoljih, kot so dru�ina, �ola, soseska, delovno mesto, dru�ba � Premik k vse�ivljenjskemu u?enju je klju?nega pomena, da se pribli�amo dru�bi, ki je gospodarsko, socialno in ekolo�ko uravnote�ena.

6. LITERATURA IN VIRI

1. Davies, A. 1985. Defining Non-formal Education. V: Non-formal Vocational Training. Courier, 34, 23�26.
2. Jelenc, Z. 2007. Strategija vse�ivljenjskosti u?enja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za �olstvo in �port.
3. Jelenc, Z. 2016. Vse�ivljenjskost u?enja in izobra�evanje odraslih. Nova Gorica: Educa Izobra�evanje.
4. Mo�ina, T., Klemen?i? S. 2007. Razvoj kakovosti v izobra�evanju odraslih: Med avtonomijo in izkazovanjem odgovornosti za kakovost [online]. Dostopno na: http://poki.acs.si/documents/N-25-4.pdf. [25. 5. 2020].
5. Novak Ipavec, N. 2010. Analiza ponudbe izobra�evalnih programov v turizmu v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
6. Novak Ipavec, N. 2017. Vse�ivljenjsko u?enje na primeru prakti?nega izobra�evanja v vi�je�olskem strokovnem izobra�evanju: referat. Mednarodna konferenca o kompetencah u?encev. Kamnik: O� Toma Brejca.
7. Usposabljanje za �ivljenjsko uspe�nost: razgibajmo �ivljenje z u?enjem. 2011. Ljubljana: Andrago�ki center Slovenije (ACS).
8. Vse�ivljenjsko u?enje in strokovno izrazje. 2008. Ljubljana: Pedago�ki in�titut.