Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poro?evalec je namenjena doma?im in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na podro?jih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poro?evalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih ?lankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga podro?ja.

Seznam številk
Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2020 > Letnik 10, št. 2




natisni E-pošta

Povzetek

Znanje in ?loveški kapital sta v 21. stoletju postala klju?na dejavnika razvoja in napredka. V gospodarstvu, ki se giblje z visoko dinamiko, je potrebno nenehno izobraževanje, ohranjanje in posodabljanje znanja in spretnosti, ?e želimo ostati aktivni in produktivni del družbe. Z vseživljenjskim u?enjem postajamo del trajnostnega razvoja družbe, saj posegamo na tri klju?na podro?ja: razvoj osebnosti udeležencev izobraževanja in u?enja, socialno kohezijo ter gospodarski napredek.
Vseživljenjsko u?enje je dolgoro?en proces, ki zajema tako izobraževanje – šolanje otrok in mladih – kot tudi u?enje odraslih oz. starejših v tretjem življenjskem obdobju. Poteka vse življenje po vertikali in tudi v vsej širini življenja. Pripomore k izboljšanju kakovosti in položaja posameznika v življenju in družbi, ohranja in izboljšuje ob?o in ekonomsko blaginjo.
Klju?ne besede: izobraževanje, u?enje, vseživljenjsko u?enje, trajnostni razvoj.

Abstract

Knowledge and human capital have become key factors in development and progress in the 21st century. In a fast-moving economy, it is necessary to constantly educate, maintain and update knowledge and skills if we want to remain an active and productive part of society. Through lifelong learning, we are becoming part of the sustainable development of society, as we intervene in three key areas: development of the personality of participants in education and learning, social cohesion, and economic progress.
Lifelong learning is a long-term process that includes education – schooling of children and young people as well as adult learning or education of the elderly in the third age. It covers one’s lifetime as well as all spheres of life. It helps to improve the quality of an individual’s life and their position in the society, maintaining and improving general and economic well-being.
Keywords: education, learning, lifelong learning, sustainable development.


1. IZOBRAŽEVANJE IN U?ENJE

Izobraževanje in u?enje sta sorodni dejavnosti, ki se kljub temu po nekaterih zna?ilnostih pomembno razlikujeta. Zastopano je stališ?e, da je u?enje širši pojem in da pomeni izobraževanje eno od možnosti za njegovo izpeljavo.

Pri izobraževanju je vloga in dejavnost posameznika (udeleženca) dolo?ena od zunaj; v ospredju je pridobivanje znanja, spretnosti, navad ... ter poteka v procesu, ki je praviloma uradno (ni pa nujno) opredeljen s cilji, normiran, strukturiran, predmetno usmerjen, se strokovno organizira in nadzoruje, praviloma s poukom in u?iteljem. Ta proces pomembno dolo?ajo družbene okoliš?ine in potrebe.

Pri u?enju pa je poudarjen antropološki kontekst, ki v ospredje postavlja posameznika. Proces je praviloma individualiziran in temelji na potrebah posameznika in njegovi lastni dejavnosti; to pa ne pomeni, da v procesu niso upoštevane tudi družbene potrebe. U?enje ozna?uje ve?ja širina po ve? razsežnostih: poteka povsod, zajema vse položaje, okoliš?ine in priložnosti; vsebine se prepletajo in niso tako na?rtno usmerjene na predmet. Postalo je del življenja, je prožno in ne poteka pod strokovnim vodstvom. U?enje ozna?uje ve?ja dejavnost in avtonomnost subjekta.

Vrste izobraževanja/u?enja lahko prikažemo s shemo, kjer ozna?uje zunanji okvir u?enje, v tem pa se zvrstijo razli?ni deleži in oblike izobraževanja.

Slika 1: Vrste izobraževanja/u?enja

komplementarnost konceptov vsezivljenjskega izobrazevanja in trajnostnega razvoja

Vir: Davies, 1985.

Umeš?anje razli?nih vrst izobraževanja, formalnega, neformalnega in priložnostnega, je eno od bolj dinami?nih podro?ij vzgoje in izobraževanja. Razmerje med u?enjem in izobraževanjem se je vedno nagibalo v korist u?enja, vendar pa nikoli ni bilo toliko možnosti za u?enje, kot jih omogo?ajo trenutne razmere (razvoj IKT, svetovni splet, digitalizacija itd.).

2. VSEŽIVLJENJSKO U?ENJE

Vseživljenjsko u?enje je nov koncept, ki nadgrajuje izobraževanje, kakršno se je razvijalo in oblikovalo v preteklosti, in ponuja tudi šolanju mladih ali formalnemu za?etnemu izobraževanju nov izziv. Ko strokovnjaki primerjajo preteklost s sedanjostjo, ugotavljajo, da se dogaja »paradigmati?ni premik od izobraževanja k u?enju«, to pomeni, da ljudje zdaj za dosego svojih u?nih ciljev ob formaliziranem izobraževanju vse ve? posegajo po u?enju (Vseživljenjsko u?enje in strokovno izrazje, 2008, 9).

V Strategiji vseživljenjskosti u?enja v Sloveniji je Jelenc (2007, 10) vseživljenjsko u?enje opredelil kot »dejavnost in proces, ki zajema vse oblike u?enja, bodisi formalno bodisi neformalno in naklju?no. Poteka v razli?nih u?nih okoliš?inah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem, da se izboljšajo posameznikovo znanje, spretnosti in kompetence, ki jih bo razvijal skozi celotno življenje.«
Vseživljenjsko u?enje postaja tako vodilno na?elo vsega izobraževanja in u?enja in eden od temeljev družbenorazvojne strategije s ciljem, da se krepi zavedanje, da posamezniki z u?enjem pove?ujejo zaupanje vase, razvijajo ustvarjalnost, podjetnost ter zanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za aktivno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter boljšo kakovost življenja.

Bistveno je, da udeleženci so?asno razvijajo in dopolnjujejo za?etno šolsko in nadaljevalno izobraževanje ter ga kasneje v zrelem obdobju kombinirajo z izobraževanjem odraslih. Skozi prizmo koncepta vseživljenjskega u?enja razumemo vsa tri podro?ja kot komplementarna v enem izobraževalnem sistemu, saj koncepta vseživljenjskega u?enja brez razvitega sistema izobraževanja odraslih ni mogo?e uveljaviti. Prav tako je pomembno, da je izobraževalni sistem bolj odprt in prilagodljiv individualnim u?nim potrebam ter interesom posameznika in zagotavlja enakovredne možnosti za razvijanje razli?nih oblik, metod in vsebin izobraževanja oz. u?enja.

3. KOMPLEMENTARNOST IZOBRAŽEVANJA/U?ENJA IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE

Trajnostni razvoj je ideja o razvoju ?loveške družbe, ki nasprotuje potrošni družbi, globalnemu kapitalizmu ter nenadzorovanemu iz?rpavanju naravnih virov in onesnaževanju okolja. Koncept temelji na gospodarskem razvoju, socialni pravi?nosti in odgovornem gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se doseže uravnotežen razvoj družbe, ki zadovoljuje potrebe današnjih generacij, ne da bi pri tem oškodoval možnost prihodnjih rodov.

Povezanost izobraževanja in u?enja ter družbenega razvoja se utemeljuje z razli?nimi koristmi, ki jih ima družba, ?e razvija in podpira izobraževanje in u?enje. Številni avtorji najpogosteje opisujejo koristi na naslednjih podro?jih: gospodarske koristi, politi?ni cilji, družbene, socialne in kulturne spremembe, demokrati?nost izobraževanja, profesionalna kompetentnost in mobilnost, ekološke spremembe, tehnološke spremembe, trajnostni razvoj itd. Jelenc (2016, 115–116) jih predstavi na naslednji na?in:

• gospodarske koristi: ve?ja konkuren?nost gospodarstva, u?inkovito povezovanje trga delovne sile in razvojnih usmeritev lokalnega okolja, prerazporejanje delovno aktivnega prebivalstva po gospodarskih dejavnostih (od primarnih do kvartarnih), globalizacija trga, manjša ob?utljivost na nihanja v gospodarskih ciklih;
• politi?ni cilji: zagotavljanje enakih socialnih možnosti, gospodarska in politi?na globalizacija, demokrati?no državljanstvo;
• družbene spremembe: družbena kohezija in vklju?enost, mednarodno razumevanje, izražanje mnenj in toleranca;
• socialne spremembe: z vseživljenjskim u?enjem in usposabljanjem se rešuje problem delovne aktivnosti ter socialne vklju?enosti vseh skupin ljudi, predvsem tistih v tretjem življenjskem obdobju, ve?ja socialna pravi?nost ter zmanjšanje ekonomske in socialne neenakosti, vklju?evanje marginalnih skupin ljudi, višja življenjska raven;
• kulturne spremembe: sprememba vrednot, na?el in navad, ki se odražajo v kulturi družbe, vedenju in obi?ajih;
• demokrati?nost izobraževanja: ideja o demokrati?nem »svobodnem« izobraževanju – enakopravnost spolov, naraš?ajo?i delež ženske populacije v izobraževanju, izobraževanje za prosti ?as in razvijanje interesov posameznika, polna udeležba posameznika v družbenem življenju, enake možnosti dostopa do izobraževanja;
• profesionalna kompetentnost in mobilnost: vseživljenjskost u?enja ne sme biti omejena zgolj na zaposljivost in zahteve trga dela, odrasle je treba spodbujati k razli?nim oblikam u?enja, ki jim omogo?ajo zmanjševanje primanjkljajev znanja v širšem pogledu, delodajalci spodbujajo in ustvarjajo razmere za vseživljenjsko u?enje;
• tehnološke spremembe: spreminjanje poklicev, izumiranje in ustvarjanje novih poklicev, informacijska in podatkovna pismenost in sporazumevanje, odgovorna uporaba digitalnih tehnologij pove?ujejo potrebo po permanentnem izobraževanju in u?enju;
• ekološke spremembe in trajnostni razvoj: zahteva po ve?ji ekološki ozaveš?enosti in vklju?evanju teh vsebin v izobraževalne programe, trajnostni razvoj in ohranjanje naravnega okolja kot bistveni sestavini strategije razvoja družbe in gospodarstva.

Izobraževanje/u?enje, ki poteka vse življenje, ni potrebno le gospodarstvu in za našo osebno rast, temve? tudi za skupno rast in razvoj družbe. Nenehno izobraževanje je nuja za posameznika, organizacije in družbeni napredek v svetu.

Koncept trajnostnega razvoja je v sodobni družbi postal stalnica in je vpet v vse nivoje življenja. Nanj se sklicujejo razli?ni strokovnjaki s podro?ja razvoja družbe, kulture, gospodarstva in šolstva na vseh ravneh, zato je treba idejo trajnostnega razvoja razumeti kot vseživljenjski proces.

4. VLOGA IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ V VSEŽIVLJENJSKEM U?ENJU IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU (na primeru višješolskega strokovnega izobraževanja)

Naloga šole je razvijanje dejavnosti, ki bodo mladim omogo?ile, da se bodo u?ili in si pridobivali izkušnje o podjetništvu, potrebah trgov dela, o odgovornem odnosu do so?loveka in okolice ter okolja. Vzgajala in razvijala naj bi kriti?no razmišljanje in ga dopolnjevala z u?enjem za reševanje problemov.

Prevladuje mnenje, da je potrebno v izobraževalnem procesu narediti preskok od generiranja in pomnjenja podatkov k razvijanju samostojnega razmišljanja. Prešli naj bi k višji stopnji znanja, ki je rezultat povezovanja razli?nih teoreti?nih znanj in življenjskih izkušenj. Na ta na?in udeleženci prek aktivnih oblik u?enja hitreje in bolj temeljito pridobivajo temeljne kompetence (temeljno znanje in spretnosti, u?ne veš?ine, socialne spretnosti, IKT, aktivno državljanstvo) za kakovostno in aktivno življenje. Nau?ijo se tudi vzpostavljati in vzdrževati nujno potrebne socialne mreže v življenjskem okolju, soo?ajo se s pravimi – realnimi življenjskimi situacijami in konflikti, preko katerih razvijajo samostojnost in odgovornost (ACS, 2011).

Za vseživljenjsko u?enje je pomembno, da pridemo iz šole z jasno in trdno sestavo temeljnega znanja in spretnosti, na katerih lahko gradimo. U?enec naj se v šoli nau?i strategij za nadaljnje pridobivanje znanja in reševanje resni?nih problemov kot popotnice za svoj trajni osebnostni razvoj in odgovoren odnos do družbe, ki se bo odvijal skozi njegovo celotno življenje.

To je mogo?e dose?i z aktivnimi oblikami u?enja, ki jih izvajajo šole in druge izobraževalne institucije. Sem uvrš?amo medpredmetno povezovanje, projektno delo, prakti?no izobraževanje, raziskovalno u?enje … Kot primer aktivne in interdisciplinarne oblike u?enja navajam prakti?no izobraževanje na višji strokovni šoli (program ekonomist), ki se izvaja v sodelovanju šole in delovnih organizacij. Obsega 40 % študijskih obveznosti v celotnem višješolskem študijskem procesu. Gre za nadgradnjo teoreti?nih in aplikativnih znanj, ki jih študenti dobijo v šoli, v kombinaciji z delovnimi izkušnjami v realnem okolju, kjer navezujejo stike s potencialnimi delodajalci in poslovnimi partnerji ter se u?ijo iskati nove rešitve za nepri?akovane in nepredvidljive situacije, ki se bodo pojavile v njihovem življenju ali na delovnem mestu.

Klju?na znanja oz. spretnosti za življenjsko uspešnost in družbeno odgovornost, ki jih študenti višješolskega strokovnega programa zasledujejo v tej aktivni obliki u?enja (prakti?no izobraževanje), so naslednja:

• Temeljna znanja in spretnosti
Preko pripravljanja in oblikovanja raznih dokumentov, poro?il v maternem in tujem jeziku študenti razvijajo spretnosti, povezane s pismenostjo, ra?unalniškim opismenjevanjem in uporabo informacijske tehnologije. Pri na?rtovanju in pripravi tržnih raziskav, oglaševalskih akcij se študenti usposabljajo za iskanje, izbiro in kriti?no presojo ter rabo informacij.

• Socialne spretnosti
Komuniciranje s strankami, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji študentom omogo?a, da se vklju?ujejo v socialne situacije, kjer pridobivajo komunikacijske spretnosti in se u?ijo obvladovanja socialnih odnosov v skupini za potrebe vsakdanjega življenja. Soo?anje z reklamacijami na delovnem mestu in njihovim reševanjem študente pripravi, da se soo?ijo z razli?nimi na?ini izražanja kritik in pohval ter obvladovanja pravil za reševanje sporov in pogajanj. V razli?nih družbenih in kulturnih okoljih razvijajo kompetenco ve?jezi?nosti za u?inkovito sporazumevanje.

• Vseživljenjsko u?enje in družbena odgovornost
Študenti so v celotnem u?nem procesu, ki se odvija med prakti?nim izobraževanem, motivirani k dodatnemu izobraževanju, pridobivanju razli?nih u?nih tehnik in sprejemanju u?enja kot poti do boljše kakovosti življenja, ugotavljanju lastnih vrednot, razvijanju poklicne etike in morale ter sprejemanju druga?nosti.

Šola doslej ni razvijala interesa za uspešnost u?encev v poklicnem in družinskem življenju obenem s sposobnostjo razvijanja partnerstev, spletanja socialnih mrež, dejavnega odnosa do sveta in njegovih izzivov, varovanja ?istega okolja, kulturnejši in skromnejši na?in življenja s poudarkom na socialni kohezivnosti sodelujo?ih subjektov v sožitju z naravo oz. eti?nostjo vseživljenjskega u?enja (Vseživljenjsko u?enje in strokovno izrazje, 2008, 42).
Izobraževalci oz. šolstvo še vedno preve?krat menijo, da je njihovo temeljno poslanstvo zgolj omogo?iti posamezniku, da si pridobi zaklju?no spri?evalo, ne pa tudi takšno znanje, ki bo u?inkovito in uporabno v praksi in življenju na sploh. Za u?inkovit in trajni napredek je klju?no sodelovanje izobraževalnih institucij z drugimi deležniki iz poslovnega, kulturnega, športnega podro?ja kot tudi razvojno-raziskovalnimi institucijami.

5. ZAKLJU?EK

Svet, v katerem živimo, se zelo hitro spreminja, zato šolska u?ilnica ne more biti edini prostor, ki daje ?loveku znanje, izobrazbo, spretnosti … za vse življenje. Vsakomur se mora ponuditi možnost za izobraževanje in usposabljanje v vseh življenjskih obdobjih v ?asu družbenih in gospodarskih sprememb. Spodbujati je treba posameznikov osebnostni razvoj, integracijo v skupnost in svet, da ima vsak možnost prilagoditi se gospodarskim, družbenim in tehnološkim spremembam.

Lokalni in globalni izzivi silijo udeležence vseživljenjskega izobraževanja in u?enja k novim na?inom reševanja problemov. Cilj vseh deležnikov izobraževalnega procesa je usposobiti udeležence izobraževanja ne le za delo, temve? tudi za življenje. V okviru vseživljenjskega u?enja to tudi dosežemo z vsemi oblikami in na?ini formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja in u?enja v razli?nih okoljih, kot so družina, šola, soseska, delovno mesto, družba … Premik k vseživljenjskemu u?enju je klju?nega pomena, da se približamo družbi, ki je gospodarsko, socialno in ekološko uravnotežena.

6. LITERATURA IN VIRI

1. Davies, A. 1985. Defining Non-formal Education. V: Non-formal Vocational Training. Courier, 34, 23–26.
2. Jelenc, Z. 2007. Strategija vseživljenjskosti u?enja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
3. Jelenc, Z. 2016. Vseživljenjskost u?enja in izobraževanje odraslih. Nova Gorica: Educa Izobraževanje.
4. Možina, T., Klemen?i? S. 2007. Razvoj kakovosti v izobraževanju odraslih: Med avtonomijo in izkazovanjem odgovornosti za kakovost [online]. Dostopno na: http://poki.acs.si/documents/N-25-4.pdf. [25. 5. 2020].
5. Novak Ipavec, N. 2010. Analiza ponudbe izobraževalnih programov v turizmu v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
6. Novak Ipavec, N. 2017. Vseživljenjsko u?enje na primeru prakti?nega izobraževanja v višješolskem strokovnem izobraževanju: referat. Mednarodna konferenca o kompetencah u?encev. Kamnik: OŠ Toma Brejca.
7. Usposabljanje za življenjsko uspešnost: razgibajmo življenje z u?enjem. 2011. Ljubljana: Andragoški center Slovenije (ACS).
8. Vseživljenjsko u?enje in strokovno izrazje. 2008. Ljubljana: Pedagoški inštitut.