|
|
|
Povzetek Namen prispevka je sistemati?no prikazati klju?ne splošne pravne predpise javnega zna?aja, ki predstavljajo pravno okolje za hotelsko dejavnost v Sloveniji in podati njihovo aplikacijo na hotele. Metode zbiranja in obdelave podatkov ter metode predstavitve rezultatov smo prilagodili naravi raziskovalne teme, ciljem raziskovanja ter vrsti pridobljenih podatkov. Podatke za empiri?no raziskavo smo pridobili v januarju 2020 iz predpisov, dostopnih na spletnih straneh državnih organov RS in organov EU. Uporabili smo metode selekcije, deskripcije, primerjave, analize vsebine, interpretacije. Rezultate smo opisno in tabelari?no prikazali v vsebinsko zaokroženih to?kah. Ugotovili smo, katere klju?ne splošne in hotelsko specifi?ne predpise mora hotelski investitor upoštevati že pri oblikovanju koncepta hotela ter katera regulativa ureja poslovanje hotelskega podjetja kot gospodarske družbe v hotelski dejavnosti. Prispevek predstavlja prvi sistemati?ni prikaz slovenskega pravnega okolja, v katerem poslujejo hoteli: podaja klju?ne zahteve zakonskih, podzakonskih in drugih predpisov, s katerimi se morajo soo?iti slovenski hotelirji – od krovnega zakona o turizmu do številnih hotelsko specifi?nih pravilnikov. V tem je tudi prakti?na uporabnost prispevka. Klju?ne besede: pravno okolje, pravni predpisi, turisti?ne nastanitve, hoteli Abstract The purpose of the paper is to investigate which general regulations represent the legal environment for running hotel business in Slovenia. The methods of data collection, data processing and the methods of presenting the results were adapted to the nature of the research topic, its objectives and the type of data. Data for empirical research were obtained in January 2020 mostly from regulations available on the websites of the Republic of Slovenia and EU institutions. The methods of selection, description, content analysis and interpretation were used. The results are presented descriptively and in tables. The results show which key general and sector-specific regulations hotel investor must consider when formulating the hotel concept. Further on, it is presented which regulations determine the operation of an individual hotel as a legal entity. The paper systematically presents the Slovenian legal environment in which hotels operate. The paper's practical implication is in setting out the key requirements according to regulations that Slovenian hoteliers are faced with when establishing and performing hotel business.
1 UVOD Sektor turisti?nih nastanitev (TN) je izredno heterogen sektor, v katerega uvrš?amo paleto raznovrstnih TN: hotele, motele, apartmaje, sobe, kampe, preno?iš?a ipd. Med njimi so hoteli najbolj prepoznavna vrsta (Page in Connell, 2014; Mihali?, 2002; Medlik in Ingram, 2000) in še vedno tudi najpogosteje uporabljena (IPK International, 2017), saj delež preno?evanja v hotelih in podobnih nastanitvah presega polovico vseh no?itev v turisti?nih zmogljivostih. Prav tako je heterogenost prisotna znotraj hotelske dejavnosti. Poznamo razli?ne vrste hotelov, ki se med seboj razlikujejo po kakovostni ravni, velikosti, lokaciji ipd. Po prelomu tiso?letja so se pojavile številne sodobne razli?ice hotelov, npr. hoteli v ledu, v jamah; eko hišice; bivalne enote na drevesih, na vodi ipd. (Page in Conell, 2014), za katere je v?asih dvomljivo, ali jih – glede na njihove tehni?ne in storitvene zna?ilnostih – sploh lahko razumemo kot hotele. V vsakem primeru pa predstavljajo popestritev trga TN. Hotel je – gledano z zornega kota njegovih uporabnikov, gostov – funkcionalno zaokrožen prostor pod skupnim upravljanjem, v katerem so gostom za pla?ilo na voljo sobe za nastanitev, skupni prostori in hotelske storitve (Medlik in Ingram, 2000). ?eprav so arhitekturni stili, storitve in kakovostne ravni hotelov zelo razli?ni (Cho in Sparrowe, 2000), imajo tradicionalni hoteli obi?ajno dokaj podobno fizi?no strukturo prostorov. V Sloveniji hotele razumemo kot sestavni del ponudbe turisti?ne destinacije (ZSRT, 2018). Eden izmed klju?nih razvojnih ciljev slovenskega turizma do leta 2021 (tako Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 – v nadaljevanju: Strategija turizma, 2017) je obogatitev trga TN za 18.000 do 22.000 novih turisti?nih sob: od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih (Strategija turizma, 2017). Prav tako Strategija turizma opredeljuje pravno-institucionalni okvir razvoja turizma. Hotel nastaja in posluje v dolo?enem okolju. To okolje Cerovi? (2010) opredeli kot naravno silo, ki obdaja hotel oziroma kot skupek dejavnikov, ki s svojimi aktivnostmi vplivajo na njegovo poslovanje. Ti dejavniki izhajajo iz a) zunanjega okolja, ki predstavlja širše družbene in poslovne mo?i, med katere uvrš?amo tudi pravno regulativo, ter b) iz notranjega okolja, iz virov, ki iz notranjosti vplivajo na hotelsko poslovanje. V prispevku hotele raziskujemo z zornega kota pravnega okolja v Sloveniji in iš?emo odgovor na raziskovalno vprašanje: kateri zakonski, podzakonski in drugi splošni pravni predpisi javnega zna?aja dolo?ajo pravno okolje za poslovanje hotelov v Sloveniji. V naslednji to?ki opišemo teoreti?no ozadje raziskovalne tematike. Nadaljujemo s predstavitvijo raziskovalne metodologije. V to?ki o rezultatih v treh vsebinsko zaokroženih podto?kah predstavimo rezultate raziskave. Prispevek zaklju?imo s sklepnimi ugotovitvami in izhodiš?i za razpravo ter nadaljnje raziskovanje. 2 TEORETI?NO OZADJE Iz zunanjega makro okolja hotela, ki ga Cerovi? (2010) imenuje splošno ali družbeno okolje, na hotel vplivajo pravno-politi?ni, ekonomski, socialno-kulturni ter tehnološki dejavniki. V literaturi so obravnavani kot metodologija PEST, kar pomeni okrajšavo za angleška poimenovanja štirih skupin omenjenih dejavnikov. Politi?no okolje in pravno regulativo (P v kratici PEST) Cerovi? (2010) ozna?i kot »znanost o javnem vplivu« in kontroli nad podjetji, ki jo želijo vzpostaviti politi?ni sistemi v državah, v katerih se hotel nahaja. Država naj bi s pomo?jo predpisov s svojimi vplivi vzpostavila t.i. ravnotežje med splošnimi in državnimi (javnimi) interesi. Politi?na oblast zato sprejema zakonske in podzakonske akte, ki postavljajo pravila obnašanja vsakega poslovnega subjekta in posebne predpise, ki opredeljujejo dodatna pravila za poslovanje hotelov. Nekateri avtorji, npr. Lee-Ross in Lashley (2009), politi?no okolje in pravno regulativo razdelijo v dve skupini ter metodologiji PEST dodajajo še skupino okoljskih dejavnikov. Metodologijo s tem pristopom imenujejo PESTEL. Pod oznako »L« (angl. legal) je uvrš?ena regulativa, ki je obravnavana lo?eno od politi?nega sistema. V hotelsko dejavnost navadno vstopajo ljudje, ki uživajo v kombiniranju tveganja razvoja nepremi?nine in ob?utka zadovoljstva ali užitka z delom v gostinski dejavnosti (Cho in Sparrowe, 2000). Finan?ni razlogi, npr. ustvarjanje dobi?ka ali pove?evanje vrednosti nepremi?nine, so predvidoma pri ve?ini ljudi na prvem mestu med razlogi, zaradi katerih se odlo?ajo vstopiti v hotelsko dejavnost. Drugo skupino hotelskih investitorjev ženejo druga?ni motivi: gradijo iz lastnega zadovoljstva, ker so ponosni na lastništvo, ker sami ustvarjajo pogoje za lastno poslovno aktivnost ali zaradi želje po priznanju (ibid.). Ne glede na razlog odlo?itve za gradnjo hotela in za vrsto hotela – mali ali veliki hotel ekonomskega ali prestižnega kakovostnega razreda – so postopki gradnje hotela dokaj podobni. V fazi idejne zasnove investitor dolo?i vrsto in kakovostno raven storitev, število hotelskih sob in ambient ter praviloma tudi lokacijo (Cho in Sparrowe, 2000). Lahko se najprej odlo?i za koncept oziroma za vrsto hotela in nato iš?e primerno lokacijo ali obratno. Gray in Liguori (1994) idejno zasnovo hotela tesno povezujeta z lokacijo hotela, ki predstavlja neposredno okolje, v katerega bo hotel umeš?en. To mikro okolje dolo?a prostorske omejitve hotela (npr. v mestih višina zgradbe, parkirni prostori ipd.), od katerih je odvisno število hotelskih sob (ibid.). V nadaljnji fazi investitor preverja rešitve, ki podpirajo odlo?itev za prehod v naslednje faze ali ga od nje odvra?ajo (Gee, 1994). Preverjanje, kakšne zahteve za gradnjo hotela dolo?ajo državni predpisi, npr. gradbeni, požarni, okoljevarstveni, zdravstveni in drugi, morda na prvi pogled ni tako pomemben del te faze. A ?e tega investitor ne upošteva, lahko ogrozi pridobitev dovoljenja za gradnjo ali dovoljenja za uporabo hotela. Napaka pri teh podrobnostih lahko povzro?i resne zastoje pri gradnji ali pa jo znatno podraži (Dittmer in Griffin, 1997). ?e so rešitve v prid nadaljnjemu razvoju poslovne ideje o izvajanju dejavnosti hotela, se investitor soo?i s predpisi, za katere Cerovi? (2010) meni, da želi država z njihovo pomo?jo vzpostaviti ravnotežje med splošnimi in državnimi interesi. 3 RAZISKOVALNI OKVIR Zaradi narave raziskovalne tematike in cilja raziskovanja smo v raziskavi uporabili kvalitativne podatke. Pridobili smo jih iz razli?nih virov, dosegljivih pretežno v elektronski obliki na svetovnem medmrežju v januarju 2020. Raziskava je prilagojena pravnemu okolju, ki velja v Sloveniji. Uporabili smo pretežno vire, objavljene na spletnih straneh državnih organov Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in spletnih straneh organov Evropske Unije (v nadaljevanju: EU). To so: uredbe EU, zakoni RS in pravilniki ter drugi splošni predpisi zavezujo?e narave (uzance, kolektivna pogodba, standardi ipd.). Slovenske zakonske, podzakonske in druge splošne predpise smo pridobili iz elektronskih podatkovnih baz Poslovno informacijskega sistema RS (PisRS). Navedena datoteka predpisov, sprejetih v RS, vsebuje neuradna pre?iš?ena besedila (v nadaljevanju: NPB) veljavnih splošnih pravnih predpisov. Zaradi številnih sprememb predpisov jih za namen preglednosti njihove veljavne vsebine izdela in objavi Služba Vlade RS za zakonodajo. Ocenili smo, da so predpisi s tovrstno vsebino najbolj uporabni in obenem relevantni, da jih uporabimo v raziskavi. Kot podatkovno bazo za regulativo Evropske Unije smo uporabili uradno spletno stran EU - eur-lex.europa.eu. Zakonske, podzakonske in druge splošne pravne predpise smo izbrali z metodo selekcije. Za analizo podatkov smo izbrali kombinacijo metod. Metodo skupinjenja smo uporabili pri vsebinski razvrstitvi predpisov v tri skupine. Dolo?ila izbranih predpisov, ki se nanašajo na hotele – jih naslavljajo neposredno oziroma je njihove vsebinske zahteve potrebno upoštevati tudi v hotelih – smo predstavili s pomo?jo metode deskripcije, interpretacije in aplikacije njihove vsebine na hotelsko dejavnost. 4 REZULTATI Rezultate empiri?ne raziskave smo strnili v vsebinske sklope ugotovitev, ki jih predstavimo v nadaljevanju te to?ke. Prvi?, pristojni organi države Republike Slovenija so v letu 2017 so?asno z oblikovanjem nove Strategije turizma intenzivno prenavljali zakonske in podzakonske predpise, ki neposredno urejajo ali posegajo na podro?je turizma in hotelirstva. Tako: Poleg splošnih pravnih predpisov iz predhodnega odstavka sta v letu 2018 v veljavo stopila nova zakona o urejanju prostora in gradnji objektov, ki z novostmi urejata tudi gradnjo hotelov. Drugi?, splošne pravne predpise, ki neposredno ali posredno posegajo v na?rtovanje in poslovanje hotelov, lahko razvrstimo v tri skupine: V naslednjih podto?kah predstavimo klju?ne prepise posameznih skupin iz predhodnega odstavka in v strnjeni obliki podamo njihovo aplikacijo na hotele. 4.1 Prepisi o umestitvi hotela v mikrolokacijo in ustanavljanje hotela Ker predstavlja sestavni del idejne zasnove hotela umestitev hotela v to?no dolo?eno mikrolokacijo, je pri razvoju hotelskega koncepta potrebno preveriti in upoštevati splošne predpise, ki urejajo prostorsko na?rtovanje in gradnjo objektov. Na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, 2017) sprejeti prostorski akti ob upoštevanju pretežnosti in prepletanju dopustnih dejavnosti dolo?ajo namen, za katerega se dolo?en prostor lahko uporablja. Od ob?inskih prostorskih planov je odvisno, ali je na dolo?eni mikrolokaciji hotel mogo?e zgraditi oziroma v to dejavnosti spremiti obstoje?e objekte (namenska raba prostora, komunalna opremljenost stavbnega zemljiš?a: elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko omrežje ipd.). Postopek in na?in, kako se poseg v prostor za namen izgradnje hotela (oziroma spremembe namembnosti obstoje?ega objekta za hotelsko dejavnost) lahko izvede, dolo?a Gradbeni zakon (GZ, 2017). Zakon predpisuje vrste posegov v prostor, izdajo gradbenih dovoljenj, bistvene lastnosti objekta, ureditev v zvezi z uporabo gradbenih materialov ipd. Gradbeni objekti – hoteli – morajo biti skladni ne le s prostorskimi izvedbenimi akti, temve? morajo izpolnjevati gradbenotehni?ne lastnosti in biti evidentirani. Pri hotelih je zahtevan vpis v register nastanitvenih obratov, ki ga predstavimo v to?ki 4.3. GZ (2017) hotel opredeli kot »objekt v javni rabi, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem« (nestanovanjska stavba – gostinska stavba). Zato zakon zanj dolo?a bistvene zahteve gradnje glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge zna?ilnosti objekta (stabilnost, mehanska odpornost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaš?ita, zaš?ita okolja, varnost pri uporabi, zaš?ita pred hrupom, var?evanje z energijo, trajnostna raba naravnih virov). Pri gradnji hotela mora investitor spoštovati tudi druge standarde in tehni?ne smernice ter normativne dokumente, na katere se sklicuje GZ ter na?elo univerzalne graditve in uporabe. Tako mora biti v hotelu vsaj ena nastanitvena enota na deset ali ve? enot oziroma na vsakih dodatnih deset enot vsaj ena nastanitvena enota projektirana, grajena in predana uporabi tako, da je dostopna vsem ljudem, ne glede na njihovo trajno ali za?asno oviranost. V primeru gradnje, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti je hotelski investitor tisti udeleženec, ki pridobiva vsa predpisana dovoljenja: soglasja, mnenja, gradbeno in uporabno dovoljenje. ?e je npr. podro?je ali zgradba varovana na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediš?ine (ZVKD-1, 2008 in sprem.), mora investitor pred tem dobiti mnenje pristojnih mnenjedajalcev, pri posegih v spomenik oziroma v registrirano nepremi?no dediš?ino pa kulturnovarstveno soglasje (pred tem pa kulturnovarstvene pogoje za poseg). Zakon o varstvu okolja (ZVO-1 - NPB-18, 2006 in sprem.) nadalje dolo?a, da je za poseg v okolje za hotel treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ali dovoljenje. V okviru tega postopka se izvede celovita presoja vplivov hotela na okolje; pri tem se uporabljajo standardi kakovosti okolja. Hotelski investitor mora na?rtovati hotel v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (ZVPoz – NPB-6, 2007 in sprem.), kajti hotelska zgradba mora zagotavljati varen umik ljudi in premoženja, dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ipd. Izpolnjene morajo biti zahteve za varstvo pred požarom pri gradbenih proizvodih in materialih, instalacijah, napeljavah, opremi in sistemih. Dolo?eni mora biti požarni red (organizacijo varstva pred požarom, ukrepe varstva pred požarom, navodila za ravnanje v primeru požara in na?in usposabljanja), del katerega mora biti po izgradnji hotela tudi izobešen na vidnih mestih v hotelu. Sestavni del varstva pred požarom je požarno zavarovanje (izvajajo ga zavarovalnice). Podrobnejše dolo?be o požarni varnosti v stavbah dolo?a Pravilnik o požarni varnosti v stavbah – NPB-6 (2004 in sprem.). V povezavi s konceptom hotela upošteva investitor pri na?rtovanju hotelske zgradbe tudi podzakonske akte, ki se nanašajo na minimalne tehni?ne pogoje in obsega hotelskih storitev ter na kategorizacijo; oba predpisa predstavimo v to?ki 4.3. Po zaklju?ku gradnje hotelski investitor v skladu s Stvarno pravnim zakonikom (SPZ – NPB-1 2002 in sprem.) pridobi lastninsko pravico na hotelski zgradbi, ki jo na podlagi Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1 – NPB-8, 2003 in sprem.) kot stvarno pravico na hotelski nepremi?nini (na zemljiški parceli in stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravice) vpiše v zemljiško knjigo. Vanjo lahko poleg lastninske pravice vpisuje tudi druge pravice na hotelski nepremi?nini (npr. hipoteko). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 – NPB-16, 2006 in sprem.) ureja temeljna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb. Uporablja se tudi za hotele, ?e kot pravne osebe na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost z namenom ustvarjanja dobi?ka. Dejavnost hotelov je v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uredba SKD, 2007 in sprem.) statisti?no razvrš?ena v razdelek »I« – Gostinstvo, pod št. 55 – Gostinske dejavnosti, 55.1 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov. ?e hotel opravlja hotelsko dejavnost, vendar ta ni dolo?ena v ustanovitvenem aktu, ali ?e nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev, se po Zakonu prepre?evanju dela in zaposlovanja na ?rno (ZPDZC-1 – NPB-2, 2014 in sprem.) šteje, da opravlja »delo na ?rno«. Kot gospodarski pravni subjekti se hoteli lahko organizirajo v eni od pravno organizacijskih oblik, ki jih dolo?a ZGD-1 – NPB-16 (2006 in sprem.). V Sloveniji so hoteli najpogosteje organizirani kot družbe z omejeno odgovornostjo; ve?ja hotelska podjetja pogosto izberejo obliko delniške družbe. V primeru položaja pravne osebe morajo ustanovitelji v skladu z ZGD-1 – NPB-16 (2006 in sprem.) za hotel opredeliti njeno firmo (ta poleg imena vsebuje sestavino, ki nakazuje njeno dejavnost in oznako družbe), ki mora biti v slovenskem jeziku, sedež in zastopnike. Dopustno je, da hotel posluje kot ekonomska enota v sestavi poslovnega sistema, pri ?emer nima položaja samostojne pravne osebe. Hotelsko podjetje lahko pri?ne opravljati hotelsko dejavnost, ko z vpisom v sodni register pridobi status pravne osebe. Zakon o sodnem registru (ZSReg – NPB-12, 1994 in sprem.) dolo?a podatke, ki jih mora zakoniti zastopnik hotelskega podjetja – praviloma direktor – vpisati v sodni register. 4.2 Regulacija poslovanja hotelskega podjetja Za vsako od pravno organizacijskih oblik (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo ipd.) ZGD-1 – NPB-16 (2009 in sprem.) predpisuje pravila korporacijskega upravljanja (organe, zastopnike, splošne akte ipd.). Hotel se ravna po tistih pravilih, ki za izbrano pravno organizacijsko obliko zanjo veljajo. Hotel kot gospodarska družba finan?no poslovanje evidentira v poslovnih knjigah, ki jih enkrat letno zaklju?i in javno objavi. Za sestavo poslovnih knjig in sestavo letnih poro?il uporablja slovenske, v dolo?enih primerih tudi mednarodne ra?unovodske standarde. Slovenski ra?unovodski standardi (SRS – NPB-3, 2016 in sprem.) so po vsebini pravila o strokovnem ravnanju na podro?ju ra?unovodenja. Sestava letnega poro?ila je odvisna od velikosti hotelske gospodarske družbe, prav tako njihov pregled s strani revizorja. Poleg ZGD-1 – NPB-16 (2006 in sprem.) hotelsko poslovanje pomembno uokvirja tudi Zakon o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP – NPB-17, 2007 in sprem.). Poslovodstvo je tisto, ki je pri vodenju hotelskih poslov dolžno: a) ravnati s profesionalno skrbnostjo finan?no poslovne stroke, b) si prizadevati, da je kratkoro?no in dolgoro?no pla?ilno sposobna, c) upravljati s tveganji (kreditnimi, tržnimi, operativnimi, likvidnostnimi) ter d) zagotavljati kapitalsko ustreznost. V primeru insolventnosti mora poslovodstvo hotela sprejeti ustrezne ukrepe (npr. pripraviti na?rt prestrukturiranja, za?eti postopek prisilne poravnave ipd.). ?e rezultati slednjih niso zadovoljivi, se nad hotelsko družbo uvede postopek ste?aja. Pri poslovanju vstopa hotel v pogodbene odnose s poslovnimi partnerji in gosti; le-te ureja Obligacijski zakonik (OZ, 2007 in sprem.) Prek 1.000 ?lenov zakonika dolo?a splošne pogodbene pravice in obveznosti pogodbenih strank ter ravnanja v primeru njihovih kršitev. Iz zakonika hotel lahko uporabi pravila za tiste imenske pogodbe, ki tipsko urejajo dolo?eni pravni odnos, kot so npr. prodajna pogodba, najemna (zakupna), podjemna pogodba (delovršna pogodba), kreditna pogodba, zavarovalna pogodba ipd. V sodobnem hotelskem poslovanju je v zadnjem desetletju v porastu uporaba posredniških pogodb, ki jo hotel sklene z upravljavcem rezervacijskih platform ter pogodb, sklenjenih na daljavo. Slednje ureja Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot– NPB-12, 1998 in sprem). Obligacijski zakonik (2007 in sprem.) med imenskimi pogodbami ureja npr. pogodbo o najetju gostinskih zmogljivosti, ki je v hotelirstvu bolj poznana pod imenom alotmajska pogodba. Prav tako je med imenskimi pogodbami v zakoniku urejena gostinska hramba. Gostince, ki nudijo nastanitev, opredeljuje glede stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, za shranjevalce. Do dolo?enega zneska odgovarjajo, ?e se gostove stvari poškodujejo ali izginejo. Poleg Obligacijskega zakonika urejajo dolo?ene pogodbene odnose med hotelom in gosti tudi Posebne uzance v gostinstvu (1995). To je predpis strokovnega združenja (sprejme ga Gospodarska zbornica, pristojna za gostinstvo in turizem), ki ureja poslovna razmerja o hotelskih storitvah (o sobi, penzionu, polpenzionu) ter o postrežbi s hrano in pija?o. Poleg dolo?il Obligacijskega zakonika hotel zavezuje tudi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot – NUPB-12, 1998 in sprem.). Pravice, ki jih gostom ta zakon podeljuje, hotel v pogodbenem odnosu ne sme omejiti ali izklju?iti. ZVPot opredeljuje tudi pogodbene pogoje kot sestavine pogodb, ki jih dolo?i hotel v t. i. formuliranih pogodbah ali v splošnih pogojih poslovanja, na katere se pogodbeni odnos sklicuje. Slednji hotelskega gosta in druge hotelske sopogodbenike zavezujejo v primerih, ?e so bili z njimi v celoti seznanjeni. Pogodbeni pogoji veljajo le, ?e niso nepošteni. Prav tako navedeni zakon obvezuje hotel k izvršitvi hotelske storitve v skladu z dobrimi poslovnimi obi?aji. Dolo?a tudi, da mora biti cena hotelske storitve vidno ozna?ena (vklju?no z davkom na dodano vrednost, ?e je hotel zavezanec za pla?ilo tega davka), oglaševanje hotelskih storitev pa ne sme biti nedostojno ali zavajajo?e. Pogodbena razmerja, ki se ne presojajo po pravnih temeljih obligacijskega prava, temve? po drugih predpisih, nastanejo tudi v povezavi z opravljanjem dela v hotelu. V primeru sklenjenega delovnega razmerja med hotelom in v njej zaposlenimi delavci, se pogodbeni odnos ureja na temeljih Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1 – NPB-6, 2013 in sprem.). ZDR dolo?a vsebino pogodbe o zaposlitvi ter pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju. To so npr. vklju?itev delavca v socialno zavarovanje, dolžnost delodajalca, da delavca prijavi v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV – NPB-15, 1996 in sprem.) nalaga dolžnost hotelu kot delodajalcu, da pla?uje navedene prispevke iz bruto pla? delavcev po dav?nih stopnjah, navedenih v tem zakonu. Hotel je dolžan omogo?iti posameznikom delo v skladu s predpisi. Poleg zaposlitve omogo?ajo opravljanje dela tudi nekatere druge pravne podlage. ?e jih hotel ne spoštuje, se šteje, da omogo?a delo na ?rno. To velja v naslednjih primerih: ZDR dolo?a minimalen obseg pravic delavcev, ki so glede na posebnosti posamezne dejavnosti praviloma razširjene v panožnih kolektivnih pogodbah. Za hotele se uporablja Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Kolektivna pogodba – NPB-2, 2018 in sprem). ZDR prav tako dolo?a obveznost delavca in delodajalca, da spoštujeta predpise o varnosti in zdravju pri delu, ki jih dolo?a Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, 2011). Ta zakon na splošno opredeljuje pravice in obveznosti pogodbenih strank v delovnem razmerju (npr. pravica delavca do delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, uporaba sredstev za delo, naprav in osebne varovalne opreme, imenovanje strokovnega delavca za varnost pri delu, zdravniški pregledi, skupno na?rtovanje aktivnosti, vzgoja in izobraževanje ipd.). Hotel mora pripraviti pisno oceno tveganja, pri katerem so delavci, ali bi bili lahko, izpostavljeni pri delu ter v skladu s tem pripraviti na?rt ukrepov. Na podlagi navedenega zakona so sprejeti številni pravilniki, ki podrobno urejajo varovanje oseb pri posameznih vrstah del (o osebni varovalni opremi, pri izpostavljenosti hrupu, kemi?nim snovem ipd.). Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu dolo?ata obveznost varovanja osebnih podatkov delavcev, ki jo nadgradi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1 – NPB-4, 2004 in sprem.). Predpis prepre?uje neustavne, nezakonite in neupravi?ene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi podatkov. V hotelu to velja za varovanje osebnih podatkov o delavcih kot tudi o gostih. Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo posredovalo novelo zakona – ZVOP-2, s katero usklajuje obstoje?i zakon s t.i. Splošno uredbo Evropske unije o varstvu podatkov (MP, 2018). Novi zakon naj bi med pomembnimi novostmi uvedel pravico posameznikov do t. i. »podatkovne samoodlo?be«, obdelavo podatkov izklju?no za namene, za katere so bili pridobljeni ter opredelitev pooblaš?ene osebe za varstvo osebnih podatkov. Nov zakon še vedno ni bil sprejet, zato se v delih, kjer obstoje?i slovenski predpis o varovanju osebnih podatkov ni usklajen z Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (2016), slednja uporablja neposredno. Pri poslovanju hotelske družbe nastajajo obveznosti pla?ila davkov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2 – NPB-18, 2006 in sprem.). Po tem zakonu ravna hotelska družba glede virov dohodkov, oprostitev davka, dav?nih olajšav, predmeta obdav?itve, dav?ne osnove (npr. dolo?ena je najvišja amortizacijska stopnja za sredstva), dav?nih stopenj, obra?unavanja in pla?evanja davkov ipd. V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2 – NPB-29, 2006 in sprem.) Hotelska družba iz naslova dela obra?unava in izpla?uje tudi akontacijo dohodnine za osebje v hotelu. Prav tako je v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1 – NPB-14, 2006 in sprem.) dolžna ob dobavi blaga in storitev pla?ati davek na dodano vrednost, ga ob izpolnjevanju dolo?enih zakonskih pogojev zara?unavati v ceni svoje storitve in nato pora?unati vstopni in izstopni davek. Paket dav?ne zakonodaje sestavlja vrsta podzakonskih predpisov, ki natan?neje urejajo operativno izvajanje dav?nih zakonskih dolo?il (MF Zakonodaja, b. d). 4.3 Hotelsko specifi?ni in drugi splošni predpisi, ki veljajo tudi za hotele Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1, 2018) objekte, ki nudijo storitve preno?evanja – torej tudi hotele – šteje kot sestavni del turisti?nega obmo?ja. Hoteli so opredeljeni kot »nastanitveni obrati« in ne ve? kot turisti?na infrastruktura, kot je to veljalo v predhodnem zakonu. Izmed dolo?b ZSRT se na hotele neposredno nanašajo le dolo?ila o turisti?ni in promocijski taksi. Hotel jo gostu zara?una hkrati s pla?ilom za preno?evanje, torej skupaj s hotelskim ra?unom, nato pa nakaže naprej pristojni ob?ini (turisti?no takso hotel pobere v imenu in na ra?un ob?ine). Zakon na novo uvaja promocijsko takso, ki predstavlja prihodek Slovenske turisti?ne organizacije. Tudi ta se v hotelih in drugih TN obra?una in pla?uje enako kot turisti?na taksa. Evidenco za pla?ilo turisti?ne takse vodi hotel na podlagi evidence gostov, ki jo uskladi z Zakonom o prijavi prebivališ?a (ZPPreb-1, 2016). Ta zakon uvodoma opredeljuje tudi izraze kot so »gost«, »gostitelj«, »posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja«, »knjiga gostov«, »evidenca gostov«. Prav tako navedeni zakon dolo?a, da mora hotel kot gostitelj vsakega gosta vpisati v knjigo gostov najkasneje v 12 urah po prihodu (ime in priimek, datum rojstva, spol, državljanstvo, številko in vrsto identifikacijskega dokumenta, datum prihoda/odhoda itd.). Podatke iz knjige gostov za namen vodenja evidence gostov, namen obra?una in pla?ila turisti?ne takse ter za statisti?ne namene hotel sporo?a prek spletne aplikacije (ra?unalniškega programa), ki je vzpostavljena pri Agencij RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Podrobnejša dolo?ila o prijavi in odjavi gostov predpisuje Pravilnik o prijavi in odjavi gostov (2016). Dolžnost poro?anja velja za vsakega gostitelja – hotelirja – z dnem vpisa v register nastanitvenih obratov. Nastanitev gostov se v skladu z Zakonom o gostinstvu (ZGos – NPB-8, 1994 in sprem.) šteje kot gostinska dejavnost, hotel pa kot vrsta »nastanitvenega obrata«. Dejavnost hotelov po t.i. gostinskem zakonu lahko opravlja pravna oseba ali samostojni podjetnik (lahko tudi društva) in sicer: Za ustanovitev in poslovanje hotelske družbe veljajo poleg splošnih pogojev tudi posebni pogoji, ki jih prikažemo v Tabeli 1. Tabela 1: Posebni pogoji za opravljanje dejavnosti hotelov
Vir: Lasten (oblikovano na podlagi gostinskega zakona) Ve?ino posebnih pogojev za hotele po gostinskem zakonu urejajo bodisi drugi predpisi (npr. Gradbeni zakon) ali pa podzakonski akti – pravilniki, ki jih izda ministrstvo, pristojno za turizem (v ?asu priprave tega prispevka je bil to MGRT). Gostinski zakon ureja tudi posebnosti glede sestave cenika gostinskih storitev, ki morajo biti gostom na razpolago v vseh prostorih. Tehni?ni pogoji in obseg storitev za opravljanje hotelske dejavnosti so v minimalni vsebini dolo?eni v Pravilniku o minimalnih tehni?nih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Pravilnik MTPOS, 2017), kot npr. ob vhodu ozna?en naziv in sedež hotela in hotelskega podjetja, oznako, da gre za hotel, njegovo ime in kategorizacijsko raven (število zvezdic) ipd. Minimalne zahteve za opremljenost posameznih prostorov v hotelu, ki jih dolo?a Pravilnik MTPOS (ibid.), so dolo?ene glede: sprejema gostov, opremljenosti hotelskih sob in kopalnic, vrste prostorov za pripravo in strežbo jedi ter pija?, toaletnih prostorov in obsega storitev (hramba, dnevno ?iš?enje, menjava posteljnega perila in brisa? ipd.). Po Pravilniku o MTPOS (2017) mora imeti hotel najmanj pet nastanitvenih enot; prej veljavni pravilnik je za hotel predpisoval najmanj deset nastanitvenih enot. To so lahko hotelske sobe, apartmaji ali hotelske suite (spalni prostor lo?en od bivalnega dela), ki morajo imeti kopalnico v sobi (izjema velja za nižje kategorije). Vse sobe so bodisi enoposteljne, dvoposteljne ali dvoposteljne z dodatnim ležiš?em. Ve?posteljnih sob, ?eprav jih v praksi hoteli oglašujejo, hoteli praviloma ne bi smeli imeti. Hotel mora imeti opredeljeno kakovostno kategorijo, ki jo upravljavec dodeli v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih objektov – NPB-1 (2018 in sprem.). Glede na tehni?no opremljenost in obseg storitev se hotel kategorizira z eno do petimi zvezdicami, ki jim je lahko dodana tudi oznaka superior. Glede na izbrano kategorijo mora hotel izpolnjevati standarde storitev in opremljenosti, ki so dolo?eni v prilogi pravilnika, predvideni za hotele. Elementi hotelske tehni?ne opremljenosti in hotelskih storitev se presojajo po sistemu Hotelstars, ki ga v Evropi uporablja še 16 drugih držav. Hotel je potrebno vpisati v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi AJPES. Postopek in podatki so dolo?eni v Pravilniku o registru nastanitvenih obratov (2016). Vanj so vpisani naziv, sedež in naslov hotela, klju?ni podatki o pravni osebi, v sklopu katere se hotel nahaja, kategorija, podatki o zmogljivostih hotela ter o njegovi ponudbi ter kontaktne podatke (telefonska številka, e naslov ter naslov spletne strani). ?as poslovanja dolo?i hotel v skladu s Pravilnikom o merilih za dolo?itev obratovalnega ?asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost – NPB-3 (1999 in sprem.). Hotel dolo?i obratovalni ?as med 0. in 24. uro ter ga prijavi pristojnemu ob?inskemu organu za gostinstvo na posebnem obrazcu, ki ga ta organ potrdi. Obratovalni ?as je v hotelu objavljen na vidnem mestu. Nekatere posebnosti glede poslovanja hotelov so dolo?ene tudi v Posebnih uzancah v gostinstvu (Uzance, 1995). Posebne imenske pogodbe iz tega splošnega predpisa smo predstavili v to?ki 4.2. Sestavni del pogodbe o hotelskih storitvah je tudi hišni red hotela, ki se praviloma nahaja v recepciji hotela, njegov izvle?ek pa v vsaki sobi. V njem hotel dolo?i na?in ravnanja s sobnim klju?em, razpored in pogoje glede postrežbe s hrano in posebnih storitev, pla?ilne pogoje, odpovedne roke, zapuš?anje sobe, deponiranje dragocenosti, možnosti uporabe skupnih prostorov idr. (ibid.). S hišnim redom je predvideno, ali gost v hotel lahko pripelje žival. Za bivanje živali lahko hotel gostu zara?una posebno ceno. V hišnem redu so predvidena ravnanja hotela, ?e gost zboli ali umre, ?e prejme pošiljko idr. Šteje se, da se gost strinja s hišnim redom, ko prevzame hotelsko sobo. Uzance dolo?ajo tudi nekaj posebnosti glede odgovornosti hotela za gostove stvari. Sestavni del hotelske storitve je praviloma tudi ponudba hrane in pija?e, ki pa je lahko v nekaterih hotelih omejena le na pija?o in zajtrk. Vendar mora tudi v teh primerih hotel upoštevati predpise, ki veljajo za podro?je prehrambnega gostinstva. Eden izmed krovnih predpisov s tega podro?ja je Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili – NPB-2 (ZZUZIS, 2000 in sprem.). Hotele zadeva predvsem z dolo?bami, ki se nanašajo na strokovno izobrazbo oseb za delo z živili, njihovo usposobljenost in izpolnjevanje zahtev osnovne higiene. Notranji nadzor nad živili v prehrambnem delu hotela se izvaja s sistemom HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point). To je sistem, ki omogo?a identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v živilih, ali stanji, ki lahko ogrožajo zdravje ?loveka (ZZUZIS – NPB-2, 2000 in sprem.). »Živilska zakonodaja« je dokaj obsežna. Njena posebnost je, da se v ve?ji meri kot na drugih podro?jih v Sloveniji neposredno uporabljajo prepisi EU s tega podro?ja (t. i. predpisi higienskega paketa) (MZ, b. d.). Tak primer je npr. Uredba EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Uredba EU o alergenih, 2011), ki je v veljavi od decembra leta 2014 dalje. Od takrat naprej je potrebno v ceniku za hrano in ob ponujeni samopostrežni hrani ozna?iti tudi snovi, ki povzro?ajo alergije ali preob?utljivosti (alergene). V skladu z gostinskim zakonom pa glede vsebine cenika za ponudbo hrane in pija?e velja, da mora jedilni list poleg vrste in cene pri nesestavljenih jedeh vsebovati tudi koli?ino; pri pija?ah je v ceniku potrebno navesti vrsto, koli?ino in ceno. Poleg navedenih splošnih hotelsko specifi?nih predpisov na poslovanje hotelov neposredno vplivajo tudi nekateri drugi splošni pravni prepisi. Prepoved kajenja oziroma uporabe tobaka v zaprtih javnih prostorih, dolo?ena z Zakonom o omejevanju uporabe toba?nih in povezanih izdelkov (ZOUTPI – NPB-1, 2017 in sprem.), velja tudi za hotelske prostore. Vendar hotel lahko opredeli za kadilce dolo?ene prostore – npr. dolo?ene hotelske sobe. V hotelih se prav tako uporablja Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA – NPB-1, 2003 in sprem.), ki ne dovoljuje prodaje oziroma ponujanja alkoholnih pija? vinjenim in mladoletnim osebam, ter v ?asu od 10. ure in po koncu obratovalnega ?asa. Prepoved se nanaša na tisti del hotelskega prostora, v katerem se nahaja lokala s ponudbo pija?. Obvestilo mora biti objavljeno na vidnem mestu v hotelu. Predvajanje mehani?ne glasbe v hotelih se šteje kot uporaba glasbe v poslovne namene, za kar mora hotel pridobiti dovoljenje Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaš?ito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS, b.d.). Hotel je dolžan pla?evati SAZASu, Zavodu IPF in ZAMPu avtorsko nadomestilo za predvajanje mehani?ne glasbe imetnikom pravic na glasbenih avtorskih delih. V ta namen hotel v prijavi navede tudi število radijskih in televizijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (transmisija v hotelih). Pravni temelj za pla?ilo nadomestil je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP – NPB-13, 1995 in spem.). ?e hotel med storitve uvrsti tudi ponudbo »dobro po?utnih« (velneških) in s tem povezanih storitev (bazen, savne, masaže, kozmeti?na nega), mora pri tem ravnati v skladu s Pravilnikom o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (2009) ter v skladu s Pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališ?a in kopalne vode v bazenih - NPB-1, (2015 in sprem). Prvi od navedenih pravilnikov iz tega odstavka dolo?a minimalne sanitarno zdravstvene pogoje, ki morajo biti zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti kot so frizerske in brivske dejavnosti, kozmeti?ne dejavnosti (vse, kar se izvaja v kozmeti?nih salonih), dejavnosti salonov za nego telesa (savne, kopeli, saloni za masažo ipd.), pedikure ipd. Pravilnik dolo?a: izvajanje teh dejavnosti v skladu z dobro higiensko prakso, ustrezno opremo, pribor, sredstva in proizvode, zagotavljanje njihove varnega in brezhibnega delovanja, urejenost delovnih in pomožnih prostorov ipd. Dolo?a urejenost savn, solarijev ter kopalnih voda v kadeh in bazenih savne. Glede slednjih napotuje na uporabo drugega od navedenih pravilnikov, ki dolo?a higienske zahteve spremljanja kopalnih voda z namenom zagotavljanja zdravja uporabnikov (brez mikroorganizmov, parazitov, rastlin ali snovi v številu in koncentracijah, ki predstavljajo nevarnost). Odgovorna oseba v hotelu mora v ta namen pripraviti na?rt za zagotavljanje higienske varnosti voda (meriti njeno ustreznost ipd.). Organizacijo in red (kopališki red), dovoljeno število obiskovalcev, potrebno število reševalcev ter opremo za reševanje iz vode, obla?ila reševalcev in redarjev ipd. hotel zagotovi v skladu s Pravilnikom o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališ?ih – NPB-3 (2007 in sprem.). 5 ZAKLJU?EK V raziskavi smo izpostavili klju?ne splošne pravne predpise, ki v RS veljajo za ustanovitev in poslovanje hotelskih podjetij. V zgoš?eni obliki smo prikazali vsebine, ki so relevantne za hotele. S tem smo opredelili pravno okolje slovenskih hotelov in odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da sta bili leti 2017 in 2018 glede sprememb splošnih pravnih predpisov v RS, ki posegajo na podro?je hotelske dejavnosti, dve izmed najbolj dinami?nih let. Sprejeta je bila nova Strategija turizma, ki izpostavlja pomen hotelske dejavnosti v razvoju naslednjega petletnega obdobja. Država je prenovila zakonodajo s podro?ja urejanja prostora in gradnje objektov. Od hotelsko specifi?nih predpisov so bili prenovljeni pomembni podzakonski predpisi. Slednji so prilagodili hotelsko specifi?no regulativo spremenjenim razmeram v hotelski dejavnosti in uvedli dolo?ene poenostavitve, ki jih omogo?a informacijska komunikacijska tehnologija. Najpomembnejšo novost razumemo kategorizacijo hotelov v skladu s sistemom Hotelstars, ki pomeni korak Slovenije k poenotenju hotelskih kakovostnih standardih v Evropi. V rezultatih raziskave smo v treh vsebinsko poveznih to?kah v zgoš?eni obliki predstavili prek 40 splošnih pravnih predpisov, ki oblikujejo pravno okolje slovenskih hotelov. Pri delu le-teh smo relevantne vsebine aplicirali na hotele, preostali del predpisov pa predstavlja hotelsko sektorsko regulativo. Raziskava ima dolo?ene omejitve. Ena izmed njih je pristop k identifikaciji predpisov, druga - pri splošnih predpisih - njihova aplikacija na hotele ter predstavitvi njihovega bistva. Navedeni pristopi so bili izvedeni na podlagi subjektivne presoje raziskovalke. Za pripravo predpisov razli?nih vsebin so pristojna razli?na ministrstva, zato seznam uporabnih predpisov za dolo?en sektor oziroma podro?je dejavnosti ne obstaja. Zato izbor klju?nih predpisov dopuš?a tudi druga?ne pristope od zavzetih v tem prispevku. Zaradi poglobljenega poznavanja prava in hotelirstva – obeh podro?ij tako s teoreti?nega kot prakti?nega zornega kota s strani raziskovalke, omejitvi ne pripisujemo velike teže, saj je raziskava rezultat poglobljenega sistemati?nega prou?evanja. Naslednja omejitev je v predstavitvi predpisov le za primer gradnje in ustanovitev hotelskega podjetja. V primeru nakupa hotelskega podjetja in investicijske prenove hotelske zgradbe bi bilo primerno dodati še kak predpis oz. dolo?enih prepisov v enem ali drugem primeru ni potrebno uporabiti. Naslednja omejitev je v predstavitvi predpisov, ki veljajo v normalnih družbeno-ekonomskih okoliš?inah za poslovanje hotelov. Ravno v ?asu priprave prispevka pa so nastopile razmere, zaradi katerih je država z regulativo bliskovito in korenito posegla v dejavnost hotelov. Vlada RS je zaradi razglašene epidemije COVID-19 v državi z dnem 15. 3. 2020 z Odlokom o za?asni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji (2020) nastanitvene storitve za?asno prepovedala. V nadaljevanju, po odpravi navedene prepovedi, pa se je poseg državnih organov pri poslovanju hotelov odrazil v uveljavitvi novih predpisov o varnostno-higienskih ukrepih v hotelih in uvedbi t.i. bonov za pla?ilo preno?evanja državljanov RS v turisti?nih nastanitvah z namenom izboljšanje gospodarskega položaja na podro?ju turizma. Oboje v praksi poraja številne razprave o ustreznosti navedenih posegov in odpira široko podro?je za nadaljnje raziskave. Rezultati raziskave predstavljajo izhodiš?e za nadaljnje empiri?ne raziskave, saj pravno okolje za poslovanje odpira nova raziskovalna vprašanja. To so npr. v kolikšni meri je v slovenskem pravnem okolju za hotele vzpostavljeno ravnotežje med interesi države in interesi zasebnega hotelskega sektorja, kako spodbudno je slovensko pravno okolje za razvoj hotelske dejavnosti ipd. LITERATURA IN VIRI Cerovi?, Z. 2010. Hotelski menadžment. Drugo izdanje. Fakultet za turisti?ki i hotelski menadžment Sveu?ilišta u Rijeci: Opatija. Cho, K. S. in Sparrowe, R. T. 2000. Welcome to Hospitality: An Introduction. Second Edition. Albany: Delmar, Thompson Learning. Dittmer, P. R. in Griffin, G. G. 1997. Dimensions of the Hospitality Industry: An Introduction. Second Edition. New York: Van Nostrand Reinhold. Gee, C. Y. 1994. International Hotels: Development and Management. Michigan: Educational Institute of American Hotel & Motel Association. Grey, W. S. in Liguori, S. C. 1994. Hotel and Motel Management and Operations. Third Edition. New Jersey: Prentice Hall Career & Technology. GZ. 2017. Gradbeni zakon. [online]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2914/gradbeni-zakon-gz. [3. 1. 2020]. IPK International. 2017. ITB Word Travel Trends Report 2016/2017. [online]. Dostopno na: http://www.itb-berlin.de/media/itb/itb_dl_all/itb_presse_all/World_Travel_Trends_Report_2016_2017.pdf. [6. 1. 2020]. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije – NPB-2. 2018 in sprem. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=KOLP511 [15. 1. 2020]. Lee–Ross, D., Lashley, C. 2009. Entrepreneurship and Small Business Management in the Hospitality Industry. Oxford: Butterworth-Heinemann. Medlik, S. in Ingram, H. 2000. The Business of Hotels. Fourth Edition, Butterworth-Heinemann, Oxford. MF Zakonodaja. b.d. [online]. Dostopno na: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/zakonodaja/ [5. 1. 2020]. Mihali?, T. 2002. Poslovanje in ekonomika turisti?nih podjetij (Business and economics of tourism enterprises), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. MP. 2018. Ministrstvo za pravosodje: Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2. [online]. Dostopno na: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/novice/2018/ZVOP-2_javna_razprava_2.pdf. [2. 1. 2020]. MZ. b.d. Ministrstvo za zdravje. Splošna živilska zakonodaja. [online]. Dostopno na:http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/varnost_zivil_in_hrane/higiena_zivil/splosna_zivilska_zakonodaja/. [8. 1. 2020]. Odlok o za?asni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. 2020. [online]. Dostopno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2010 [5. 6. 2020] OZ – NPB-4. 2007 in sprem. Obligacijski zakonik. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263. [12. 1. 2020]. Page, S.J. in Connell, J. 2014. Tourism: A Modern Synthesis. 4th Edition. Engage Learning EMEA, Hampshire. Posebne uzance v gostinstvu. 1995. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG469. [12. 1. 2020]. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov – NPB-1. 2017 in sprem. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12278. [12. 1. 2020]. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah – NPB-6. 2004 in sprem. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5628. [22. 1. 2020]. Pravilnik o prijavi in odjavi gostov. 2016. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12718. [12. 1. 2020]. Pravilnik o registru nastanitvenih obratov. 2016. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12638. [12. 1. 2020]. Pravilnik o merilih za dolo?itev obratovalnega ?asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost – NPB-1. 19998 in sprem. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2067. [12. 1. 2020]. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. 2009. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5449. [16. 1. 2020]. Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališ?a in kopalna voda v bazenih - NPB-1. 2015. [online]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12491. [16. 1. 2020]. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališ?ih – NPB-3. 2007 in sprem. [online]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7995. [16. 1. 2020]. Pravilnik MTPOS. 2017. Pravilnik o minimalnih tehni?nih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12989 . [12. 1. 2020]. SAZAS. b.d. Za poslovne namene. [online]. Dostopno na: https://www.sazas.org/Uporabniki/Dovoljenja/Za-poslovne-namene. [22. 1. 2020]. Splošna uredba EU o varstvu podatkov. 2016. UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). [online]. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL. [12. 1. 2020]. SRS – NPB-3. 2016 in sprem. Slovenski ra?unovodski standardi. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4192 [2. 1. 2020]. Strategija turizma. 2017. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/12-12-2017-KONCNO_STRATEGIJA_TURIZEM_popravek_za_splet_9.10.2017.pdf. [2. 1. 2020]. SZ – NPB-1. 2002 in sprem. Stvarnopravni zakonik. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242. [7. 1. 2020]. Uredba EU o alergenih. 2011. Uredba EU št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004. [online]. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011R1169&from=SL. [22. 1. 2020]. Uredba SKD – NPB-1. 2007 in sprem. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4092. [6. 1. 2020]. Vallen, G. K.in Vallen, J. J. 2013. Check – In Check – Out: Managing Hotel Operations. Ninth Edition. New Jersey: Pearson Prentice Hall. ZASP – NPB-13. 1995 in sprem. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO403. [22. 1. 2020]. ZDDV-1 – NPB-11. 2011 in sprem. Zakon o davku na dodano vrednost. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4701. [22. 1. 2020]. ZDDPO-2 – NPB-18. 2006 in sprem.. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4687. [12. 1. 2020]. ZDoh-2 – NPB-29. 2006 in sprem. Zakon o dohodnini. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697. [12. 1. 2020]. ZDR-1 – NPB-6. 2013 in sprem. Zakon o delovnih razmerjih. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944. [10. 1. 2020]. ZFPPIPP – NPB-17. 2007 in sprem. Zakon o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. [online]. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4735. [10. 1. 2020]. ZGD-1 – NPB-16. 2006 in sprem. Zakon o gospodarskih družbah. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291. [10. 1. 2020]. ZGos – NPB-8. 1994 in sprem. Zakon o gostinstvu. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO393. [10. 1. 2020]. ZOPA – NPB-1. 2003 in sprem. Zakon o omejevanju porabe alkohola. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130[10. 1. 2020]. ZOUTPI – NPB-1. 2017 in sprem. Zakon o omejevanju uporabe toba?nih in povezanih izdelkov. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717. [12. 1. 2020]. ZPDZC-1. 2014. Zakon prepre?evanju dela in zaposlovanja na ?rno. [online]. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/117354. [12. 1. 2020]. ZPSV – NPB-15. 1996 in sprem. Zakon o prispevkih za socialno varnost. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO984. [12. 1. 2020]. ZPPreb-1. 2016. Zakon o prijavi prebivališ?a. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046. [8. 1. 2020]. ZSReg – NPB-12. 1994 in sprem. Zakon o sodnem registru. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO320. [12. 1. 2020]. ZSRT-1. 2018. Zakon o spodbujanju razvoja turizma. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6452 [3. 1. 2020]. ZUJF – NPB-22. 2012 in sprem. Zakon za uravnoteženje javnih financ. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6388. [12. 1. 2020]. ZUTD – NPB 9. 2010 in sprem. Zakon o urejanju trga dela. [online]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5840. [12. 1. 2020]. ZUreP-2. 2017. Zakon o urejanju prostora. [online]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2915/zakon-o-urejanju-prostora-zurep-2. [12. 1. 2020]. ZVPot – NPB-12. 1998 in sprem. Zakon o varstvu potrošnikov. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO513. [12. 1. 2020]. ZVZD-1. 2011. Zakon o varnosti in zdravju pri delu. [online]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/103969. [12. 1. 2020]. ZVKD-1-NPB-4. 2008 in sprem. Zakon o varstvu kulturne dediš?ine. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144. [10. 1. 2020]. ZVO-1-NPB-14. 2004 in sprem. Zakon o varstvu okolja. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545. [12. 1. 2020]. ZVOP-1. 2007. Zakon o varstvu osebnih podatkov. [online]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-4690?sop=2007-01-4690. [8. 1. 2020]. ZVPoz-NPB-6. 2007 in sprem. Zakon o varstvu pred požarom. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO302. [12. 1. 2020]. ZZK-1. 2003 in sprem. Zakon o zemljiški knjigi. [online]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603. [8. 1. 2020]. ZZSDT – NPB-4. 2015 in sprem. Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. [online]. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6655. [17. 1. 2020]. ZZUZIS – NPB-2. 2000 in sprem. Zakon o ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. [online]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1381. [12. 1. 2020].
|