Povzetek

Investicija ali investiranje je termin s �tevilnimi tesno povezanimi pomeni v gospodarstvu, trgovini, financah, in ekonomiji. Beseda investicija izhaja iz latin�?ine in pomeni uporabo kapitala za nadome�?anje ali raz�iritev obsega produkcijskih sredstev. Investicija ima veliko vlogo pri �iritvi osebne potro�nje kot tudi splo�ne dru�bene potro�nje in rasti/upadanju gospodarske rasti vsake dru�be. Poznamo tudi investicije  v o�jem in �ir�em smislu, v materialne in nematerialne nalo�be, v izdatke za raziskave in razvoj, v gospodarske in negospodarske ter v ?love�ki kapital. Investitorji uredijo in sistematizirajo podatke in informacije v obliki investicijskega programa (�tudije). Obseg le-te je odvisen od specifike vsakega investicijskega projekta, najpogosteje uporabljene so projektna dokumentacija, analiza tehnolo�kega postopka, analiza trga, analiza potreb po kadrih ipd. Ostale �ir�e sinteti?ne �tudije na podro?ju investicij so  �e dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska �tudija, �tudija izvedbe, poro?ilo o izvajanju in spremljanju investicije. Vsebino investicijske dokumentacije dolo?ajo vrsta in namen investicije ter pravila stroke, ki veljajo v dejavnosti, v katero se uvr�?a investicija. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in v okviru razpolo�ljivih podatkov.

Key words: investments, preparation

Abstract

Investment or investing is a term with many closely related meanings in economy, trade, finance, and economics. The word of investment derives from Latin and means the use of capital to replace or expand the scale of production assets. The investment plays a major role in expanding personal consumption as well as overall social spending and the growth / decline in each company's economic growth. We also know investments in the narrower and broader sense, in tangible and intangible investments, in expenditure on research and development, in economic, non-economic and in human capital. Investors regulate and systematize data and information in the form of an investment program (studies). The scope of this depends on the specifics of each investment project, the most commonly used project documentation, the analysis of the technological process, the analysis of the market, the analysis of needs for personnel, etc. Other widespread synthetic studies in the field of investments are the document identifying the investment project, the pre-investment study, the performance study, the implementation report and the monitoring of the investment. The content of the investment documentation determines the type and purpose of the investment and the rules of the profession in force in the activity to which it relates investment. The investment documentation must be produced professionally and within the available data.

Klju?ne besede: investicije, priprave

Pred investicijska �tudija

Pred investicijska �tudija je �tudija, ki podaja predhodno oceno sprejemljivosti investicije, vsebuje povzetke izsledkov predhodnih del, �tudij in analiz (ULRS �t. 60/2006).  Je temeljni dokument za nadaljnjo podrobnej�o pripravo investicije, ?e poka�e, da je investicija ekonomsko sprejemljiva. V njej prou?ujemo dve ali ve? razli?ic investicije. Investitor se na osnovi te �tudije odlo?i, ali bo nadaljeval s kon?no opredelitvijo investicije in za izbrano varianto izdelal investicijski program. Vsebuje vsebino podobno investicijskemu programu, saj mora odgovoriti na razli?na strokovna vpra�anja in dileme glede tehni?ne ali gradbene izvedljivosti bodo?ega investicije, mo�nosti proizvodnje in prodaje, zagotovitve potrebnih kadrov, predra?unske vrednosti oziroma vi�ine investicije in zagotovitvi virov financiranja ipd.

Investicijska zasnova temelji na:
�    ekonomskih analizah in �tudijah
�    dokumentih dolgoro?nega razvojnega na?rtovanja
�    tehnolo�kih raziskavah
�    idejnih gradbenih in drugih re�itvah
�    geolo�kih, geomehanskih in drugih raziskavah
�    podatkih o mo�nih lokacijah objekta ter analizi vplivov na okolje.

Investicijski program

Investicijski program s svojim tehni?no-tehnolo�kim in ekonomskim delom predstavlja strokovno osnovo za investicijsko odlo?itev. Podrobno obravnava raz?lenjeno optimalno varianto, ki temelji na prostorskih aktih, pred investicijski zasnovi, tehni?no-tehnolo�kih projektih, drugih analizah. Z investicijskim programom oziroma projektom investitor prepri?a o smiselnosti vlaganja oziroma posojila denarja za investicijo.

Investicijski projekt nam pove, za kaj smo uporabili sredstva, instrument pridobljenega kapitala pa nam pove vir financiranja (Glogov�ek, 2008). Podjetje za financiranje investicij lahko uporabi instrumente dol�ni�kega financiranja, to pomeni, da si denar sposodi za dolo?en odstotek obresti, ali pa kot instrument financiranja uporabi lastna sredstva (Stupica, 2005).

Dober investicijski program pomeni:
�    podlago za pravilno odlo?itev o investiciji
�    mo�nost pridobitve tujih finan?nih virov
�    mo�nost pridobitve ugodnej�ih finan?nih virov
�    plan za izvajanje in kontrolo poteka investicije
�    zmanj�uje tveganja pri posameznih fazah investiranja.

Obvezna vsebina investicijskega programa vsebuje (Lu�nik Pregelj in Kri�aj Bona?, 1991):
�    uvodno pojasnilo s predstavitvijo investitorja in izdelovalcem investicijskega programa ter povzetkom iz pred investicijske �tudije ali dokumenta identifikacije investicijskega projekta s pojasnili poteka aktivnosti
�    povzetek investicijskega programa,ki vsebuje najmanj temeljne cilje investicije, opis izbrane variante, navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, predra?unsko vrednost investicije z viri financiranja in utemeljitev upravi?enosti investicije
�    osnovne podatke o investitorju, navedba izdelovalcev investicijskega programa
�    opis investicije: tehni?no -tehnolo�ki opis, lokacija, vpliv na okolje
�    analiza trga za izdelke ali storitve z navedbo ciljnih kupcev, prodajne strategije, opisom konkurence, SWOT analizo
�    predra?unska vrednost investicije z navedbo virov financiranja ter finan?ne pogoje
�    terminski plan aktivnosti po mesecih/letih
�    analizo kadrov pred in po investiciji
�    navedba kriti?nih tveganja v ?asu investiranja in po kon?ani investiciji
�    ekonomsko - finan?ni u?inki investicije: plan poslovanja in denarnih tokov, stati?ni in dinami?ni kazalniki investicije s prikazom analize ob?utljivosti investicije
�    predstavitev in razlago rezultatov

V fazi izdelave investicijskega programa je pomembna predvsem raziskava in analiza trga, katerega klju?ni deli so (Raziskava trga, 2010):

�    identifikacija ciljnih kupcev, trga in njihove lastnosti
�    trendi in velikost trga
�    poznavanje konkurence
�    ocena konkuren?nih prednosti in slabosti lastnega podjetja.

�tudija izvedbe investicije

�tudija izvedbe nameravane investicije je popis vseh potrebnih aktivnosti za izvedbo investicije, vklju?no aktivnosti za zagon obratovanja, in je lahko sestavni del investicijskega programa. Ta dokument je prilagojen posebnostim investicijskega projekta in pripravljen najpozneje do za?etka postopka javnega razpisa za izbor izvajalcev.

Presoja upravi?enosti investicijskih odlo?itev

Za odlo?itev "za" ali "proti" neki investiciji nam pomaga postopek ocenjevanja oziroma zbirna ocena na koncu investicijske �tudije. Zbirna ocena pomeni povzetek vseh kazalnikov, grupiranih v tri ponderske skupine:
�    izlo?ilnih kazalcev
�    funkcionalnih kazalcev
�    opisnih kazalcev

Odlo?ilno vlogo igra prva skupina kazalcev zaradi zahtev po izpolnjevanju minimalnih kriterijev le teh. Pripravi se vsaj dve varianti: "minimalna" in "maksimalna".

Izlo?ilni kriteriji so: doba vra?anja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja rentabilnosti. To so tim. dinami?ni kriteriji pri presoji neke investicije. Sledi analiza ob?utljivosti investicije, ki pomeni ponavljanje izra?unov navedenih kazalnikov ob spreminjanju posameznih vhodnih podatkov. Z njo "odkrivamo" tako imenovane kriti?ne parametre bodo?e investicije.

Funkcionalni kriteriji so: denarni tok investicije oz. projekta in njegovo napovedovanje, zaprta finan?na konstrukcija investicije in investitorjeva boniteta poslovanja. Glavni problem pri pripravi ekonomske upravi?enosti investicij je ravno pri oceni denarnega toka, saj se ta nana�a na prihodnost, kjer pa je veliko spremenljivk (Senjur, 2002).

Opisni kriteriji so: vsi stati?ni kazalci iz stati?ne analize projekta, finan?na mo?, pla?ilna sposobnost, uspe�nost poslovanja investicije itd.

Tehni?no tehnolo�ka analiza investicije

Cilj izdelave tehni?no tehnolo�ke analize je, da pridobimo informacijo, ali sploh lahko in ?e lahko, v kolik�nem ?asu in s kak�nim stro�kom izvedemo investicijo, ki jo na?rtujemo. Ta analiza je lahko zelo kompleksna, za?nemo navadno z idejnimi re�itvami, ki jih nato razvijamo in presku�amo. Na osnovi izbrane tehnologije, na?rta proizvodnje in rezultatov preliminarnih analiz se koncipirajo zgradbe. Dolo?i se velikost, gradnja , razpored prostorov in (?e jih je ve?) samih stavb. Opravi se tudi specifikacija in izbor opreme. Rezultate tehni?no - tehnolo�ke analize strnemo v poro?ilu. Uporabniki tega so navadno neposredno ekonomisti oz. odlo?ujo?i ljudje v podjetju ter izdelovalec investicijskega programa in posredno banke ali druge finan?ne institucije kot del dogovarjanja o financiranju investicije oz. projekta. Pri tej analizi je potrebno navesti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo objektov.

Analiza izvedljivosti investicije/projekta

Analiza izvedljivosti projekta je proces, ki ga je nujno izvajati ves ?as. Rezultati te analize se lahko strnejo v posebnem poro?ilu, lahko pa se samo uporabijo in je njihov vpliv v zapisih o odlo?itvah. Dejavnikov, ki lahko vplivajo na analizo izvedljivosti in ki jih je zato potrebno analizirati in upo�tevati predvsem pri izdelavi tehni?no tehnolo�ke analize je veliko, tu na�tejem le najpomembnej�e: zakoni, predpisi, standardi; ustreznost/kvaliteta izvajalcev; potrebna dokumentacija, soglasja, dovoljenja; infrastruktura, ki je na razpolago; cene in dobavljivost surovin, repromateriala in energentov ter drugi.

Obvladovanje tveganj

Tveganje najenostavneje definiramo kot izpostavljenost morebitni izgubi ali po�kodbi. Tveganje pomeni, da dolo?ena spremenljivka lahko zavzame dolo?ene vrednosti. ?e poznamo verjetnosti, s katero spremenljivka zavzame dolo?ene vrednosti, govorimo o tveganju.  ?e teh verjetnosti ne poznamo, govorimo o negotovosti. O gotovosti pa govorimo, ko spremenljivka zavzame eno samo vrednost (Pu?ko & Rozman, 2000). Vsaka investicija je bolj ali manj tvegana.

Ker temelji investicijska odlo?itev na prihodnosti in s tem na�i sposobnosti, da pravilno ocenimo potrebna vlaganja, prodajne cene, stro�ke ipd., je nujno, da pri oceni investicije poleg njene donosnosti upo�tevamo tudi verjetnost, da bodo rezultati tak�ni kot smo si jih zamislili oz. da upo�tevamo tveganje, da ne bodo (�nidar�i? Kranjc, 1995).

 Mo�nih dogodkov je pri nekem projektu oziroma investiciji lahko ve?, vplivajo pa lahko na naslednje (glavne) elemente projekta:
�    stro�ek
�    zasnovo
�    skladnost z zakonodajo
�    uporabnost
�    terminski plan
�    kvaliteto
�    dobi?ek
�    vire
�    cene
�    drugo

Tveganja je (do neke mere) mo? obvladati. Proces obvladovanja tveganj se sestoji iz identifikacije tveganj, analize vsake tvegane postavke, odlo?itve ukrepov, da bi se izognili ali ubla�ili te situacije, ocene stro�kov slednjega (in ustrezne prilagoditve na?rtovanega stro�ka projekta), in zelo pomembno, pa dostikrat spregledamo: stalno spremljanje in nadziranje tveganih postavk in ustrezno prilagajanje med potekom projekta.

Primeri dobrih praks v preteklosti v Sloveniji: zelena delovna mesta (Katalog 2014)

Katalog Zelena delovna mesta predstavlja 25 dobrih praks investicij, ki so bile izbrane v preteklosti na projektu Spodbujamo zelena delovna mesta, ki so bila za Slovenijo prepoznana kot najbolj perspektivna: ekolo�ko kmetijstvo, ravnanje z odpadki, gozdno - lesno veriga, u?inkovita raba energije in obnovljivi viri energije, trajnostni turizem in socialno podjetni�tvo. Ti primeri prispevajo k �ir�im ciljem trajnostnega razvoja in h klju?nim ciljem EU, opredeljenim v strategiji Evrope 2020 (www.zelenadelovnamesta.si, 2014).

Projekt Spodbujajmo zelena delovna mesta je namenjen spodbujanju zaposlovanja, krepitvi trajnostnih produktov, storitev in ponudnikov v Sloveniji, v skladu s strategijo Evropa 2020.

Na podro?ju ekolo�kega kmetijstva so bile izbrane naslednje dobre prakse:
- Mlekarna Krepko
- Ekolo�ka pridelava, predelava in prodaja zeli�? in za?imb Sonnentor
- Ekolo�ka kmetija Rozalija Ko�ir: koze in japonski dresnik
- Farma pol�ev

Na podro?ju gozdno - lesne verige:
- SilvaProWood - termi?no modificiran les
- O?ala Wood Stock
- Islandski ve?funkcijski gozdarsko - lesarski obrat

Na podro?ju ravnanja z odpadki:
- Mre�a centrov ponovne uporabe
- Flamski akcijski na?rt prepre?evanja nastajanja odpadkov
- Depo - staro za novo

N a podro?ju trajnostne energetike so naslednje izbrane dobre prakse:
- ENSVET - brezpla?no energetsko svetovanje ob?anom s podro?ja URE in OVE
- Pipistrel
- Ciljno spremljanje rabe energije v ob?ini �kofja Loka
- Mestna ob?ina Kranj
- Centre for Alternative Technology

Na podro?ju trajnostnega turizma so naslednje dobre prakse:
-Okolju prijaznej�e Terme Snovik
- Hi�a Raduha
- Alpski biseri
- Gozdni selfness

Na podro?ju socialnega podjetni�tva so bile izbrane naslednje dobre prakse:
- CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcija Maribor
- Razvijalec projektov energetskih zadrug - program usposabljanja za zeleno delovno mesto
- Razvojna zadruga eTRI

Izbrane dobre prakse dokazujejo, da �tevilne prakti?ne re�itve obstajajo in izkazujejo svoj potencial za prispevanje h gospodarski konkuren?nosti in zaposlovanju.

Zaklju?ek

Realno ocenjevanje uspe�nosti investicij in sprejemanje pravilnih investicijskih odlo?itev je klju?nega pomena za posamezno podjetje kot tudi za celotno gospodarstvo. Z namenom, da bo investicija dosegala zastavljene cilje je potrebno strokovno izdelati investicijsko dokumentacijo, saj je le na njeni osnovi mo�no oceniti finan?no - tr�ne, ekonomske in druge posledice odlo?itve o investiciji. Namen posameznega investitorja je izbrati naju?inkovitej�o investicijsko varianto glede na zastavljeni cilj. Zato je ustrezna in strokovna priprava pri na?rtovanju investicij �e kako pomembna.

Literatura in Viri

Glogov�ek J. (2008). Osnove financiranja gospodarskih dru�b. Maribor. Zalo�ba Pivec:

Lu�nik - Pregl, R. in G. Kri�aj - Bona?. (1991). Priro?nik za izdelavo investicijskega programa. Ljubljana. Ljubljanska banka d.d.

Pu?ko, D. & Rozman, R. (2000). Ekonomika podjetja. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

Raziskava trga. (2010). Samostojni podjetni. (5. februar 2010). http://www.samostojnipodjetnik.si/raziskava-trga/

Senjur,  M. (2002). Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

Stupica M. (2005). Denar denar denar. Lesce, Legat.

UL RS �t. 60/2006. Enotna metodologija za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro?ju javnih financ. Ljubljana. 9.6.2006

http:// www.zelenadelovnamesta.si/ . (2014).

�nidar�i? Kranjc, A. (1995). Ekonomika podjetja. Postojna: Dej.